1. Zgodovina
Joga se je s časom spreminjala in še se bo, kajti sprememba je edina stalnica življenja. V različnih obdobjih in krajih se je razvijala kot orodje, ki vodi k cilju, umiritvi miselnega toka. Tako so se iz prvih, meditativnih asan v času razvijale tudi druge, z namenom očistiti telo in um nečistoč, z željo po povečani pretočnosti energije, prane po telesu.Jedro Astanga vinjase kot sekvenca položajev je opisan v tekstu Yoga kurunta. O tem tekstu je malo znanega. Avtor teksta, rishi Vamana je bil morda le praktikant, morda idejni oče tega stila. Tekst je znan zaradi Krishnamacharje, ki se je učil pri Shri Ramamohan Brahmachariju nekje v dvajsetih letih prejšnega stoletja (okoli 1920-tih). Yoga kurunta opiše tri serije položajev.
- Joga Chikitsa (joga terapija), danes poimenovana primary series ali prva serija,
- Nadi Shodana (čiščenje kanalov), danes intermediate, druga serija in
- Sthira Bhaga (božanska stabilnost), danes advance ali tretja serija.
Položaji so povezani z vinjaso, setom nasprotujočih se položajev povezanih z gibom. Prva serija je variacija različnih predklonov, druga serija zaklonov. Tretja serija je vsebuje težje variacije obeh prejšnih serij in zahtevne ravnotežnostne asane. Poleg položajev Yoga kurunta opiše še dva ključna dejavnika prakse. To sta ujaji dih in energetske zapore, bandhe. Astanga vinjasa se je po ZDA razširila v 1970-tih, ko so se zahodnjaki učili stila pri Shri Patthabi Joisu. Nekateri od njih so zadržali osnoven stil Astanga vadbe, nekateri so ga po lastnih izkušnjah modificirali in nastali so različni stili vinjas, flow in power vadb joge. Shri Patthabi Jois je pri 12. letih prisostvoval uri joge in to je v njem pustilo močan vtis. Tako se je začela njegova študijska pot s profesorjem Krishnamacharjem in dve leti je vadil pod njegovim mentorstvom. Njuna pota so se razšla in zopet sklenila nekaj let kasneje v Mysore. Nadaljni dve desetletji je Patthabi nadaljeval prakso pod budnim očesom Krishnamacharije. Kasneje je postal tudi profesor sanskrta in Advaita Vedante. Prvi zahodnjak, ki se je učil pri Patthabiju, je bil Andre van Lysebeth, avtor knjige Pranajama, v kateri je omenil Patthabijevo ime in naslov The astanga yoga research institute. To je hitro pritegnilo tisoče učencev celega sveta in stil Astanga vinjase se je razcvetel.
Krishnamacharija se je začel učiti joge in sanskrta že pri petih letih. Med študijem na univerzi je slišal za Shri Ramamohan Brahmacharija, velikega jogija iz Tibeta in po preizkušnji, ki jo je prestal, je sledečih sedem let izpopolnjeval svojo prakso joge. Ob razhodu mu je učitelj dejal, naj se odpove posvetnemu življenju in širi sporočilo joge po svetu.Krishnamacharija se je vrnil v južno Indijo, študiral ajurvedo in poučeval jogo v Mysore. Njegovi učenci, ki so imeli največji vpliv, da se je joga prenesla na zahod so bili Indra Devi (Latvijka, ki jo je poučeval in je bila ena prvih žensk, ki je znanje širila naprej), BKS Iyengar, TKV Desikachar in Patthabi Jois.
2 .Zgradba Astanga vinjase
Če se omejimo zgolj na asane, je Astanga vinjasa sestavljena kakor sendvič. Imamo dva kosa kruha in nekaj vmes. Ne glede na to, ali vadimo prvo, drugo ali tretjo serijo, je začetni del Surya Namaskar A in B, serija stoječih položajev vedno enak. Tudi zaključni del sedečih in inverznih položajev je vedno enak. Tisto, kar se nahaja med obema rezinama kruha, je prva, druga ali tretja serija. Ves čas prakse dihamo ujaji dih. Dristhi je srepeč pogled, ko je naš vid ali popolnoma sfokusiran (konica nosu, točka tretjega očesa, ko so oči zaprte) ali pa periferen pogled, kjer zaznavamo celotno sliko vidnega polja in ne posameznih predmetov. Mula bandha in udhijana bandha sta aktivirani ves čas prakse, s posebnim poudarkom v zadrževanjih asan. Prakso zaključimo s sprostitvijo, opcijsko sledi pranajama in meditacija.
3. Ideja Hatha flow-a
Stil kombinira vse tri serije. Struktura ure je enaka Astanga vinjasi (Začnemo s Surja Namaskar, nadaljujemo s stoječimi položaji, sledijo položaji sede ali leže, zaključimo z inverznimi položaji), zaradi raznolikosti se sami položaji občasno nadomeste z drugimi ali modificirajo na individualno raven praktikanta. Vinjasa je tista, ki našo pozornost ves čas usmerja na tok diha in povezavo le tega z gibom. Tako se čutila že med samo prakso obračajo navznoter in z dinamičnim načinom um pripeljemo do stanja miru po obvoznici. Ne ukvarjamo se z samo idejo umiritve miselnega toka. Ta se umiri zaradi pozornosti, zahtevnosti vadbe, ki um ves čas drži v sedanjosti, aktivnega ujaji diha, kjer se tisto znotraj naših meja sreča s tistim zunaj. Po končani praksi se telo sprosti v položaju trupla. Vadba se zaključi s pranajamo in meditacijo.
4.Kaj je cilj Hatha flowa?
Ljudje imamo različne potrebe, različne poti. Nobena ni boljša od druge, prava je tista, ki omogoča posamezniku napredek. S potovanjem k izviru v svoji notranjosti se vsi lahko realiziramo in postanemo to, kar je naš namen. Aktivni ljudje današnjega časa težko zadržijo pozornost dalj časa na enem objektu, misli neprestano begajo, zahteve okolice se stopnjujejo. Fizično zahtevna vadba izprazni še tako aktiven um, ko se telo segreje, dih pospeši, aeroben proces v telesu aktivira z večjo močjo, možgani preprosto nimajo časa ukvarjati se z nepotrebnimi mislimi. In tu zgrabimo bika za roge. Preko telesa vplivamo na um, odvržemo breme vsakdana in se potopimo v sedanjost. Ko se zavemo trenutka, postavimo odlične temelje potovanju navznoter. Skozi zahtevno vadbo na posreden način spoznamo Jame in Nijame, se z dihom oklepamo trenutka, obračamo čutila v naš subtilni del. Intuitivna narava po končani praksi pranajame preglasi umsko komponento. Postanemo svoj občutek in samo to. Nič več.
Obstaja torej nešteto možnih izrazov joge. Hatha flow sadhana je eden od mojih pogledov na pot k umirjenemu umu. In nenavezanost se mi zdi ključnega pomena tudi pri lastni praksi joge. Naj ta ne bo vedno enaka! Prisluhni temu, kar je v tebi. Kakšen dan bo tvoje telo morda presrečno, da mu dovoliš počitek in bo meditacija, mogoče pranajama vse, kar boste potrebovali.
Ko pomagamo starki čez cesto je to večje vrednosti kot če vsak dan stojimo na glavi...
Praksa joge na blazini nam skozi raziskovanje osmih členov Ashtaga joge (kot je opisano v Patanjalijevih Joga sutrah) ponuja rast na vseh področjih našega življenja. Naj jih naštejem:
1. Jama
2. Nijama
3. Asana
4. Pranajama
5. Pratjahara
6. Dharana
7. Dijana
8. Samadhi
5.Kaj so Jame in Nijame
Joga se je s časom spreminjala in še se bo, kajti sprememba je edina stalnica življenja. V različnih obdobjih in krajih se je razvijala kot orodje, ki vodi k cilju, umiritvi miselnega toka. Tako so se iz prvih, meditativnih asan v času razvijale tudi druge, z namenom očistiti telo in um nečistoč, z željo po povečani pretočnosti energije, prane po telesu.Jedro Astanga vinjase kot sekvenca položajev je opisan v tekstu Yoga kurunta. O tem tekstu je malo znanega. Avtor teksta, rishi Vamana je bil morda le praktikant, morda idejni oče tega stila. Tekst je znan zaradi Krishnamacharje, ki se je učil pri Shri Ramamohan Brahmachariju nekje v dvajsetih letih prejšnega stoletja (okoli 1920-tih). Yoga kurunta opiše tri serije položajev.
- Joga Chikitsa (joga terapija), danes poimenovana primary series ali prva serija,
- Nadi Shodana (čiščenje kanalov), danes intermediate, druga serija in
- Sthira Bhaga (božanska stabilnost), danes advance ali tretja serija.
Položaji so povezani z vinjaso, setom nasprotujočih se položajev povezanih z gibom. Prva serija je variacija različnih predklonov, druga serija zaklonov. Tretja serija je vsebuje težje variacije obeh prejšnih serij in zahtevne ravnotežnostne asane. Poleg položajev Yoga kurunta opiše še dva ključna dejavnika prakse. To sta ujaji dih in energetske zapore, bandhe. Astanga vinjasa se je po ZDA razširila v 1970-tih, ko so se zahodnjaki učili stila pri Shri Patthabi Joisu. Nekateri od njih so zadržali osnoven stil Astanga vadbe, nekateri so ga po lastnih izkušnjah modificirali in nastali so različni stili vinjas, flow in power vadb joge. Shri Patthabi Jois je pri 12. letih prisostvoval uri joge in to je v njem pustilo močan vtis. Tako se je začela njegova študijska pot s profesorjem Krishnamacharjem in dve leti je vadil pod njegovim mentorstvom. Njuna pota so se razšla in zopet sklenila nekaj let kasneje v Mysore. Nadaljni dve desetletji je Patthabi nadaljeval prakso pod budnim očesom Krishnamacharije. Kasneje je postal tudi profesor sanskrta in Advaita Vedante. Prvi zahodnjak, ki se je učil pri Patthabiju, je bil Andre van Lysebeth, avtor knjige Pranajama, v kateri je omenil Patthabijevo ime in naslov The astanga yoga research institute. To je hitro pritegnilo tisoče učencev celega sveta in stil Astanga vinjase se je razcvetel.
Krishnamacharija se je začel učiti joge in sanskrta že pri petih letih. Med študijem na univerzi je slišal za Shri Ramamohan Brahmacharija, velikega jogija iz Tibeta in po preizkušnji, ki jo je prestal, je sledečih sedem let izpopolnjeval svojo prakso joge. Ob razhodu mu je učitelj dejal, naj se odpove posvetnemu življenju in širi sporočilo joge po svetu.Krishnamacharija se je vrnil v južno Indijo, študiral ajurvedo in poučeval jogo v Mysore. Njegovi učenci, ki so imeli največji vpliv, da se je joga prenesla na zahod so bili Indra Devi (Latvijka, ki jo je poučeval in je bila ena prvih žensk, ki je znanje širila naprej), BKS Iyengar, TKV Desikachar in Patthabi Jois.
2 .Zgradba Astanga vinjase
Če se omejimo zgolj na asane, je Astanga vinjasa sestavljena kakor sendvič. Imamo dva kosa kruha in nekaj vmes. Ne glede na to, ali vadimo prvo, drugo ali tretjo serijo, je začetni del Surya Namaskar A in B, serija stoječih položajev vedno enak. Tudi zaključni del sedečih in inverznih položajev je vedno enak. Tisto, kar se nahaja med obema rezinama kruha, je prva, druga ali tretja serija. Ves čas prakse dihamo ujaji dih. Dristhi je srepeč pogled, ko je naš vid ali popolnoma sfokusiran (konica nosu, točka tretjega očesa, ko so oči zaprte) ali pa periferen pogled, kjer zaznavamo celotno sliko vidnega polja in ne posameznih predmetov. Mula bandha in udhijana bandha sta aktivirani ves čas prakse, s posebnim poudarkom v zadrževanjih asan. Prakso zaključimo s sprostitvijo, opcijsko sledi pranajama in meditacija.
3. Ideja Hatha flow-a
Stil kombinira vse tri serije. Struktura ure je enaka Astanga vinjasi (Začnemo s Surja Namaskar, nadaljujemo s stoječimi položaji, sledijo položaji sede ali leže, zaključimo z inverznimi položaji), zaradi raznolikosti se sami položaji občasno nadomeste z drugimi ali modificirajo na individualno raven praktikanta. Vinjasa je tista, ki našo pozornost ves čas usmerja na tok diha in povezavo le tega z gibom. Tako se čutila že med samo prakso obračajo navznoter in z dinamičnim načinom um pripeljemo do stanja miru po obvoznici. Ne ukvarjamo se z samo idejo umiritve miselnega toka. Ta se umiri zaradi pozornosti, zahtevnosti vadbe, ki um ves čas drži v sedanjosti, aktivnega ujaji diha, kjer se tisto znotraj naših meja sreča s tistim zunaj. Po končani praksi se telo sprosti v položaju trupla. Vadba se zaključi s pranajamo in meditacijo.
4.Kaj je cilj Hatha flowa?
Ljudje imamo različne potrebe, različne poti. Nobena ni boljša od druge, prava je tista, ki omogoča posamezniku napredek. S potovanjem k izviru v svoji notranjosti se vsi lahko realiziramo in postanemo to, kar je naš namen. Aktivni ljudje današnjega časa težko zadržijo pozornost dalj časa na enem objektu, misli neprestano begajo, zahteve okolice se stopnjujejo. Fizično zahtevna vadba izprazni še tako aktiven um, ko se telo segreje, dih pospeši, aeroben proces v telesu aktivira z večjo močjo, možgani preprosto nimajo časa ukvarjati se z nepotrebnimi mislimi. In tu zgrabimo bika za roge. Preko telesa vplivamo na um, odvržemo breme vsakdana in se potopimo v sedanjost. Ko se zavemo trenutka, postavimo odlične temelje potovanju navznoter. Skozi zahtevno vadbo na posreden način spoznamo Jame in Nijame, se z dihom oklepamo trenutka, obračamo čutila v naš subtilni del. Intuitivna narava po končani praksi pranajame preglasi umsko komponento. Postanemo svoj občutek in samo to. Nič več.
Obstaja torej nešteto možnih izrazov joge. Hatha flow sadhana je eden od mojih pogledov na pot k umirjenemu umu. In nenavezanost se mi zdi ključnega pomena tudi pri lastni praksi joge. Naj ta ne bo vedno enaka! Prisluhni temu, kar je v tebi. Kakšen dan bo tvoje telo morda presrečno, da mu dovoliš počitek in bo meditacija, mogoče pranajama vse, kar boste potrebovali.
Ko pomagamo starki čez cesto je to večje vrednosti kot če vsak dan stojimo na glavi...
Praksa joge na blazini nam skozi raziskovanje osmih členov Ashtaga joge (kot je opisano v Patanjalijevih Joga sutrah) ponuja rast na vseh področjih našega življenja. Naj jih naštejem:
1. Jama
2. Nijama
3. Asana
4. Pranajama
5. Pratjahara
6. Dharana
7. Dijana
8. Samadhi
5.Kaj so Jame in Nijame
Jama definira odnos praktikanta joge do okolice. Vse Jame in Nijame lahko prakticiramo na telesni, besedni in umski ravni. V trenutku, ko ne izvajamo nasilja nad okoljem smo telesno v skladu z Ahimso(1. Jama, ne- nasilje). Če naše besede še vedno posegajo v zasebnost drugih, če žalimo soljudi, potem Ahimse na besednem nivoju ne prakticiramo. S kultivacijo samega sebe praktikanti postopoma razvijamo bolj umirjen, spoštljiv način komunikacije. Sama evolucija pa posameznika lahko pripelje do te mere, da se tudi miselni procesi ne odvijajo več. Tako Ahimsa postane del vsakdana tistega, ki jo je izmojstril:-)
JAME:
- ne nasilje, AHIMSA
- resnicoljubje, SATJA
- ne pohlep, ASTEJA
- celibat oz nadzor čutil in strasti, BRAHMAČARJA
- ne kraja, APARIGRAHA
Nijama opisuje priporočljiv odnos jogija do sebe. Enako kot Jame tudi Nijame prakticiramo hkrati na treh ravne, telesni, besedni in mentalni.
NIJAME:
- čistoča, ŠAUČA
- zadovoljstvo, ŠANTOŠA
- samo nadzor, askeza, TAPAS
- samo študij, SVADHJAJA
- predanost (božanskemu), IŠVARA PRANIDHANA
Pa še kratek opis za okus preostalih šestih členov... :-)
Asana
Na začetku so služile kot orodje, da je jogi lahko bolj udobno sedel.
Pranajama
Ko je miren dih, se umiri tudi um...
Pratjahara
Nadzor nad čutili. Informacije ostajajo, a niso pomembne...
Dharana
Koncentracija uma na objekt. (opazovalec, opazovanec, opazovanje)
Dijana
Opazovanje spontano izgine, ostane občutek predmeta, ki je predmet sam...
Samadhi
Svet je kot na dlani...
