Kaj ni joga, intervju

Kaj ni joga?

 

SENSA:

Če torej to, kar smo lahko videli na predstavitvi z naslovom »Kaj ni joga?« ni joga…Kaj potem joga je?

ROBERT:

Joga je metoda, disciplina, ki s pomočjo različnih orodij kot so telo, dih in predvsem naša pozornost sledi ideji umiritve nepotrebnih miselnih vrtincev. Sliši se morda abstraktno, vendar je potrebno razumeti, da ne gre za obliko telesne vadbe. Gre za razumevanje vseh komponent, ki jim rečem Jaz. Razum je pač tista komponenta, ki največkrat preglasi ostale in hitro pridemo do tega, da se identificiramo s svojo mislijo, predsodkom ali željo. Pogosto se identificiramo z občutki ali izgledom svojega telesa. A dejstvo je, da verjetno nisem svoja noga, roka, glava…in verjetno nisem svoja misel. Vsi se od rojstva naprej vzpenjamo po lestvici lastne evolucije in to kar smo mislili da smo, se je s časom spreminjalo. Le pomislite…spomnite se, v kaj ste verjeli, ko ste bili stari, recimo petnajst let manj kot danes?

Vsem se zdi normalno, da z leti dozorimo. In to je edina logična pot, oziroma naj bi bila. Jogo lahko torej razumemo kot način, ki naš lasten razvoj predvsem na podlagi samo- opazovanja in poglobljenega zavedanja pospeši. V šali bi morda rekli, da smo prej plezali po evolucijski lestvi, ob pravilni praksi joge pa se sedaj v smeri evolucije premikamo z dvigalom.

SENSA:

Aha. Torej s prakso joge ne bomo postali bolj gibčni? Vse slike jogijev v različnih telesnih položajev namreč močno krepijo mišljenje, da je joga neka oblika telovadbe. Kot nasprotje pa vsi pod jogo kaj hitro razumemo tudi sliko sedečega asketa, ki išče Resnico. Je torej joga nekje vmes, je bolj telovadba ali je bolj meditacijska praksa?

ROBERT:

Hmmm…Poglejmo. Če se boste zaposlili kot zidar, bo vaša osnovna naloga opravila na gradbišču. Ukvarjali se boste s prenašanjem zidakov, mešanjem malte in podobnimi zadevami. Posledica vašega dela pa bo to, da boste verjetno s časom opravljanja svojega dela postali močnejši, kot če bi v enakih okoliščinah, ob enaki prehrani in življenjskemu stilu opravljali poklic računovodje in bi večina vašega dneva minila sede v stolu pred računalnikom.

Veste kaj želim povedati? Za prakso joge ni potrebno izvajati telesnih položajev, ki jim rečemo asane. Lahko pa jih izvajamo.

Za prakso joge ni potrebno izvajati različnih dihalnih tehnik. Lahko pa jih izvajamo.

In tako bi lahko našteval še in še. Nekateri se s prakso joge srečajo v popolni predanosti svojemu idealu, spet drugi najdejo svojo prakso joge v nesebični pomoči drugim, nekateri prakso joge izvajajo izključno sede, v meditativnem položaju, spet drugi si joge ne morejo predstavljati brez potovanja skozi asane. Ne gre za to, kateri način je boljši od drugega. Obstaja le tisti način, ki je pravi za mene in tisti, ki za mene ni pravi.

In naj še odgovorim na prvo vprašanje. Ali boste s prakso joge postali bolj gibčni? Če bo vaša praksa joge uporabljala telo kot inštrument raziskovanja, se bo verjetno telo prilagodilo novim okoliščinam. Velja enako kot na kateremkoli področju. Praksa, praksa, praksa,…in rezultat bo viden. Če bo torej vaša joga iskala telesne ekstremitete, jih boste verjetno našli. Ampak to potem ni joga temveč trening. Če bo vaša joga iskala sozvočje z vašim telesom pa morda ne boste pridobili toliko gibljivosti, se boste pa morda naučili slišati. To pa je mnogo bližje temu, kar joga je.

SENSA:

Veliko se ukvarjate z individualnimi pripravami posameznikov, redno sodelujete tudi v pripravah tekačev. Kje se joga in tek srečata? Zakaj bi nekdo, ki ga zanima le to, ali bo pretekel maraton ali morda izboljšal svoj rezultat, potreboval prakso joge?

ROBERT:

Vsi lahko s prakso joge pridobimo. Prvi rezultati se ponavadi pokažejo v bolj sproščenem telesu. Naslednje kar opazimo, je bolj sproščen odnos do okolice. In ko rečem sproščen ne mislim brezbrižen. Ne gre za to, da zapademo v neko megleno stanje, kjer resničnost beži mimo nas. S prakso joge bi morali postati bolj živi, morali bi se bolj intenzivno zavedati okolice in predvsem opažati, kakšen odnos razvijamo do vsega, kar je okrog nas. Tu je pravzaprav začetek naše joge…

In če potegnem vzporednico s tekom. Če je torej stopnja mojega zavedanja višja, bolje zaznam spremembe v telesu, dihu in predvsem hitreje opazim, v kakšnem mentalnem stanju sem pred tekom, med treningom, pred tekmo, na tekmi. Izkaže se, da je predvsem naša sposobnost, da v cilj ne teče le naše telo, temveč skupaj z njim tečejo še naše misli, pričakovanja, strahovi, želje…Če boste dvomili v svoje sposobnosti se boste odrezali slabše, kot če si boste zaupali. In tu je točka, kjer se joga in tek prelijeta v eno raven opazovanja. Ko se tekač nauči slediti trenutku teka in ne skače v svoja pričakovanja ali strahove, ko se tekač nauči osredotočiti in vso svojo pozornost usmerja tja, kamor v resnici gre, ko tekač zaupa telesu, da ga bo to prineslo na cilj in mu misli ne bežijo naokrog, takrat se sreča z svojim trenutnim maksimalnim rezultatom. Gre preprosto zato, da vse komponente tekača dejansko tečejo v cilj in ne skačejo naokrog.

S prakso joge naj bi tekači pridobili zmožnost povečane osredotočenosti na trenutno delovanje. Boljši rezultat pa je le posledica. Ne gre torej zato, da bi različni telesni položaji, ali nadzor diha do te mere spremenili vaše telo, da bi maraton pretekli hitreje (morda tudi s časom a nikakor ne na kratek rok!).. Lahko pa se s pomočjo telesa, diha in še česa naučite slišati komponente sebe. Lahko se naučite osredotočiti, kar preprosto povedano pomeni, da maksimum sebe usmerite le v eno točko…Tu se prične joga.

SENSA:

Še enkrat bi se vrnili na vašo atraktivno demonstracijo. Ljudem ste torej želeli sporočiti predvsem to, da spretnost vašega telesa nima nič opraviti z jogo, ne glede da ste učitelj joge?Ali se v vaši demonstraciji leži še kakšno drugo sporočilo?

ROBERT:

Prakso joge razumem kot intimno doživetje, ki s prostorom okrog nima prav veliko skupnih točk. Kar ne pomeni, da se odmikam od sveta, ki je zunaj, temveč gre za intimno doživljanje na podoben način kot ljubezen do partnerja, otroka, prijateljev. Je nekaj , kar doživljam le jaz (saj je občutek moj…J). Zato ne potrebujem stoje na glavi. Čeprav jo rad prakticiram. Ampak je ne potrebujem.

Skozi moje oči je bilo doživljanje v trenutku, ko sem se med ljudmi usedel na svojo blazino, seveda polno zunanjih vtisov, spraševal sem se, zakaj potrebujem to nastopaško burlesko, medtem ko bi lahko počel kaj drugega in podobno. Ko sem le malenkost umiril svoj dih in so se moja čutila manj ukvarjala z okolico, sem se v notranjosti osvobodil še prej intenzivnih občutkov in misli. Seveda v glavi nisem imel nek v naprej dodelane koreografije, nekje v ozadju sem vedel le to, da če želim ljudem povedati, da pri jogi ne gre za tekmovanje in stoj na glavi, je morda smiselno, da jim pokažem prav to. Medtem ko sem potoval skozi položaje, se je v nekaterih trenutkih celo pojavil tisti občutek, ki me ponavadi spremlja med osebno prakso (občutek o katerem govorim, se lahko pojavi tudi v mirovanju. Ne gre torej za to, da občutek joge najdeš v gibanju in položajih. Joga je odnos. Do sebe in okolice. Do dejanj in predmetov…). Pa sem potem spet podlegel čutilom in se ukvarjal s tem, kaj naj še pokažem ljudem. In tako nekako do konca demonstracije. Ko se je zaključila, sem bil zadovoljen. Ne zato, ker bi izgledalo dobro ali slabo. Bil sem poln zadovoljstva, ker sem tisto, kar sem se namenil narediti, opravil najboljše, kot sem v danem trenutku lahko. Ta trenutek je bil moja joga. Vse tisto prej pa je bila predstava. Oči opazovalcev so ujele le mojo predstavo. Občutka zadovoljstva oči opazovalcev niso mogle registrirati. Občutek je bil v meni…

Pred nami je Ljubljanski maraton. Za nekatere bo to trenutek sreče radosti, spet drugi bodo domov prinesli razočaranje, jezo, obup,…Tisti, ki se ukvarjate le s tem, da morate prekositi svoj najboljši dosežek, ste bližje potencialnim občutkom sreče ali obupa, ko bo ura na cilj povedala svoje. Vsi, ki tek razumete kot uporabo telesa na način, ki v vas sprosti določene mentalne in telesne napetosti, pa imate priložnost, da v sebi odprete ventil tistemu občutku zadovoljstva, o katerem sem govoril, da me je prelil, ko je bila moja demonstracija joge končana. IN če ga srečate. SE BOSTE IMELI ČUDOVITO. In zdi se mi, da le to šteje.

 

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com

 

 

kvaliteta

V minulih dneh sem bil prica zanimivemu pomenku. Navdusen tekac je prepriceval navdusenega ne- tekaca, da je "laufanje zakon!". Prepriceval ga je na tisoc in en nacin, a volja ne- tekaca ni popustila pritisku. Na vsak argument tekaca je ne- tekac nasel vsaj enega nasprotnega.

Lahko bi rekli, da se podoben dialog neprestano odvija v nasi notranjosti. Nekaj nas vzpodbuja k gibanju, nasprotni pol nase identifikacije s svetom pa k mirovanju.
Kako prepricati vse tisto,kar smo,da bo sledilo namenu,ki smo ga v sebi zacrtali? Oziroma postavimo vprasanje drugace. Zakaj razvijemo do treninga,tekme in ostalih dogodkov stalisce, ki je naslonjeno na sistem vrednotenja rezultatov in presoje vrednosti dosezkov posameznika?

Joga opisuje pojavni svet in s tem tudi nas kot razmerje treh kvalitet,ki jh imenujemo Gune. Tamas je Guna, ki opisuje inercijo, malovoljo,temacnost, vlaznost...Seveda se ne gre prevec prilepit na moje besede,namen je le postaviti sirso sliko,v kateri ne dvomim,da bo vecina lahko uzrla svoje odseve.
Rayas je Guna, ki je poudarjena strast, zelja po gibanju ali delovanju. Satva pa je tista kvaliteta (guna),ki jo razumemo kot umirjeno,harmonicno.
Da ne bi vse skupaj ostalo le kup nesmiselnega besedicenja, poglej kaj za vraga imajo Gune za opravit z nasim tekom?!

Vse kar dozivljamo, se hkrati ustvarja in odseva v sprejemniku/oddajniku nasega razuma. Filter,skozi katerega opazujemo svet ga obarva podobno,kot soncna ocala "spremenijo" barve sveta,ki nas obkroza. Nas odnos do teka,hrane,ljubezni ali na koncu koncev politike je edini mozen odziv,ki je pogojen z razmerjem gun. To razmerje je tisto,kar okolica prepozna kot specificne kvalitete vas in skozi ta isti filter sprejemate informacije iz zunanjega sveta in jih ovrednotite.
Ne glede na to,ali ste impulzivne narave in ne najdete miru v dnevu vse do takrat, ko je vas danasnji trening opravljen (mocneje izrazena kvaliteta Rayas), ali sodite med tiste, ki sicer bi tekli, a voljo za to le stezka najdete (mocneje izrazena kvaliteta Tamas), ali pa ste eden od tistih, ki obveznosti in kratkocasne dejavnosti prepletate brez vecjega truda (mocneje izrazena kvaliteta Satva), za vse velja le to, da boste svoj rezultat oplemenitili takrat, ko bodo v cilj pritekli vase telo, zelje, razum, pricakovanja, strahovi...HKRATI. Ce torej iscemo napredovanje, ko smo telesu in razumu ze namenili dovolj kvalitetnega treninga, hrane in casa za regeneracijo, je smiselno poskusii razumeti tudi vse osebnostne kvalitete, ki v veliki meri vplivajo ne le na rezultat, temvec predvsem na nase vrednotenje dosezenega rezultata.

Skozi opazovanje praktikantov joge in spremljanju njihovega napredka sem prisel do preprostega zakljucka. Vecja mera kvalitete Rayas praktikanta velikokrat oddaljuje od njegovega cilja, saj se zaradi svojega vrednostnega sistema ni pripravljen sprijazniti in pogledati rezultat kot posledico njegovega najboljsega delovanja. In zal je ravno ta nezmoznost tista, ki velikokrat s seboj nosi breme neizpolnjenih pricakovanj.
Osebe z mocneje izrazeno kvaliteto Tamas pogosto ne opravijo svojega pocetja po najboljsih moceh. Tako med treningom kot na sami tekmi (in med vsakdanjimi opravili) ne potrebujejo velikega izgovora in hitro odstopijo od svojega pocetja. Relativno hitro se zadovoljijo s trenutnim rezultatom in ne cutijo najmanjse zelje po tem, da bi razultat kakorkoli izboljsali.
Ljudje, v katerih prevladuje kvaliteta Satva,so organizirani in k treningu pristopajo z zdravo mero samoopazovanja. Sledijo svojemu programu a brez problemov od niega odstopijo,ko zaznajo potrebo po tem. Naredijo vse,da bi bil njihov rezultat kar najboljsi in hkrati niso obremenjeni z njim.

V dnevih, ko se maraton nevzdrzno priblizuje, ni smiselno pricakovati, da boste s treningom lahko pridobili kaj veliko končnem rezultatu. Ta bo predvsem logična posledica vasih treningov, psihicne stabilnosti, volje in osredotocenosti. Mogoce pa boste s poskusom avtorefleksije odkrili kaj o sebi.
Maraton je trenutek, pravzaprav zaporedje trenutkov, ki vam bo povedal, kaksen je nivo vase telesne pripravljenosti. Izvedeli boste, s kaksno koncno brzino boste premagali zadano razdaljo. In ce si dopustite, je ta isti maraton cudovita priloznost, da opazujete tistega, ki tece in odkrijete,kaksni so obcutki ko ugotovite, da ne tecete z ritmom,ki bi vas najboljsi rezultat na izbrano razdaljo izboljsal. Vas to spravi v nejevoljo, al imate s samim tekom toliko dela,da nimate casa spremljat svojega ritma,ali stremite le k temu,da bi vas tek glede na dane okoliscine bil optimalen? Z samoopazovanjem boste hitro ugotovili,kaksna kvaliteta prevladuje v vas.

Ne gre za tri tipe osebnosti. Vsi gledamo na svet skozi ocala in Gune so filter. Osebnostno se med seboj razlikujemo glede na razmerje, ki ga imamo s trem kvalitetami. Razmerje je spremenljivo in nobeden od nas ni vedno enak. Ko se vam zdi,da ste polni moci, elana je kvaliteta rayas v odnosu do preostalih mocneje izrazena. In tako bi lahko nastevali v nedogled.

Smisel danasnjega clanka ni v tem, da bi vam dal orodje, s pomocjo katerega se boste lazje in hitreje zapodili ciljni crti nasproti.
Smisel je v vprasanju,za katerega upam,da si ga boste zastavili. Smisel je v tem,da se zazrete v svoj nacin treninga,teka in vsega,kar pocnete.

Kako pocnete tisto, kar pocnete, pa vam v veliki meri pove,kdo ste.

 

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com

 

 

 

kakšen avto vozite?

Nekateri ljudje se vozijo v res hitrih avtomobilih. Število konjev, ki se skriva pod pokrovom agregata, v veliki meri močno presega sposobnosti, ki so jih sposobni vozniki uporabiti v realnosti. Kakšen bi bil vaš rezultat, če bi se usedli v tekmovalni bolid formule 1 in odpeljali en krog po dirkališču? Če niste naraven talent, če ni v vas tiste esence dirkača, bi bil najverjetneje vaš rezultat krepko pod časom, ki bi ga z istim vozilom prepeljal profesionalen dirkač. Pa tudi če ste naraven talent, vaš čas  ne bi dosegel tega, kar iz enakega dirkalnega stroja iztisnejo tisti, ki v njem presedijo ure in ure in preskušajo odzive nabrite mašine, v kateri sedijo.

In kaj ima klepetanje o dirkalnikih skupnega s tekom?

Prvič. Trdimo lahko, da bo isti dirkač dosegel boljši rezultat v bolje pripravljenem in sposobnem vozilu. Tu lahko potegnemo čudovito vzporednico z našim treningom. Neizpodbitno dejstvo je, da bomo dosegli boljši rezultat, ko bo naše telo bolj pripravljeno. Vsaka ura, vsaka minuta, ki smo jo namenili telesni pripravi, je košček rezultata, ki smo ga namerili na cilju.

Drugič. Trdimo lahko, da bodo različni vozniki dosegli različen rezultat z enakim vozilom. Tudi ta trditev ponuja vzporednico z rezultati našega treninga. V telesu, ki ga imate ta trenutek na voljo in je v njem izkušnja vseh vaših dosedanjih treningov, bo rezultat v veliki meri pogojen z nivojem vaše mentalne pripravljenosti.

Tretjič. Trdimo lahko, da posamezen voznik napreduje, če ima na voljo več časa, da spozna odzive dirkalnika, s katerim tekmuje. Kot na dlani se nam ponuja še ena vzporednica s tekom. Rezultat je odvisen od kvalitete treningov telesa, kvalitete treninga osredotočenosti (ko smo osredotočeni, ne izgubljamo po nepotrebnem svojega potenciala, vse tisto kar smo, je usmerjeno v en cilj) in pa predvsem povezave telesa in tistih bolj subtilnih elementov, ki jih pogosto razumemo kot JAZ.

Zato se v tem prispevku ne bomo neposredno ukvarjali z različnimi telesnimi gibi, ne bomo se neposredno ukvarjali s sposobnostjo koncentracije in ohranjanjem pozornosti na trenutnem početju. Vprašali se bomo, kakšno vlogo ima komponenta zraka pri našem rezultatu in pogledali, kako lahko na preprost način telesu ponudite referenčno točko, s pomočjo katere bo med kakršnimkoli početjem nekje izza razumskih procesov, nekje na občutkovnem nivoju razumel, kako sveže vstopa, in postano izstopa iz telesa med dihom.

Nesmiselno bi bilo, da bi poskušali v tako kratkem času, kot nas loči do Ljubljanskega maratona, razviti nek drugačen obrazec dihanja med tekom, kot ga poznamo. Učinek bi bil verjetno celo nasproten od željenega. Lahko rečemo, da je med treningi telo razvilo neko lastno obliko diha, ki mu v tem trenutku deluje optimalno glede na intenzivnost teka, močjo mišic in sposobnostjo srčno žilnega sistema, da svež kisik dostavi tja, kjer je to potrebno. Poskusili bomo opazovati dih, medtem ko bomo mirovali. Namen naj bi bil v tem, da bi dejansko poiskali polno zmogljivost svojega diha. In rezultati so seveda odvisni od prakse, prakse, prakse. Zato predlagam, da sledeč način diha vključite v svoj trening. Čas, ki si ga boste zato vzeli je čas, ko boste legli k počitku.

Ideja je v tem, da telesu omogočimo vedeti, koliko kapacitete se skriva v njegovih pljučih. Ker je vsaka ponovitev našega početja le priložnost, da se določena izkušnja usidra v nas kot znanje, ki ga telo ali razum kasneje uporabljata kot samoumevno, instinktivno, bo telo, ki bo razumelo svoj dihalni aparat, v istih okoliščinah morda ubralo drugačen vzorec dihanja. Morda boste našli nekaj rezerve, ko bo težko, mogoče boste iz sebe lahko potegnili več, kot ste pričakovali.

Uležete se na hrbet, naredite nekaj globokih izdihov in sprostite telo. Po nekaj minutah opazovanja predaje mišičja teži naredite res dolg, globok izdih. Vdih razdelite na tri enote.

Prvi del vdiha vodite v telo toliko časa, dokler se vaš trebuh dviguje oziroma zaznavate občutek, da se polnite v trebuh in ledveni del. Naredite kratek premor, največ 1 sekundo, nato nadaljujte z vdihom v levi in desni del reber. Opazujte, kako se širi rebrni koš in vdihujte do tiste mere, da dobite občutek, da vdih v stranski del reber ni več mogoč. Spet naredite kratek premor, največ 1 sekundo, nato nadaljujte s tretjim vdihom. Pustite, da zrak privzdigne prsnico, in pustite, da zrak vstopi vse do grla. Spet naredite kratek premor, sledi dolg, počasen izdih.

Vdih v trebuh.

Premor.

Vdih v rebra.

Premor.

Vdih v zgornji del pljuč.

Premor.

Dolg počasen izdih.

 

Za lažjo predstavo predlagam ogled video zapisa.

 

 

S trojnim vdihom in enojnim izdihom ne boste tekli bolje, hitreje. Z redno prakso pa boste pridobili košček vedenja, ki bo verjetno spremenil vaš način teka. In mogoče se bomo s tekom naučili spremeniti svoj odnos. Odnos do sebe. In odnos do drugih.

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com

 

 

ravnotežje?

Ravnotežje telesa

 

Joga se torej ukvarja s tem, da se vse komponente tega, kar smo, na nek način izolirajo in tako naše zavedanje, naša osredotočena pozornost dobi priložnost, da lažje ostane le na enem predmetu opazovanja.

Rekli smo že, da ko tečemo, ne teče le naše telo (ena izmed zgoraj omenjenih komponent), temveč tudi naše misli, občutki, želje, pričakovanja…Danes se bomo ukvarjali s tisto najbolj materialno komponento, našim telesom.

Določeni ponavljajoči se gibi so tisti, ki oblikujejo naše telo, ga naredijo močnega, prožnega, hitrega,…ali pač ne. Načini, kako bomo pristopili k treningu česarkoli že so tisti, ki določajo raven naše uspešnosti v našem početju.

Ker je tek tako kot ostale aktivnosti v svojem gibalnem vzorcu specifičen, se posledično z prakticiranjem teka krepijo le določene mišične strukture. Telo tekača je pogosto slabše gibljivo v predklonih (upogib trupa v kolčnem sklepu) in velikokrat je tek povzročitelj napetosti, ki jih kopičimo med lopaticami, v vratu, v ledvenem delu telesa. Ne smemo pozabiti, da so napetosti pogojene tudi z ostalimi našimi aktivnostmi in ne le tekom. Nekdo, ki na primer pogosto sedi za računalnikom, je zaradi specifike tega početja bolj nagnjeno k temu, da se bodo pri teku kreirale napetosti v zgornjem delu hrbta. Če se ukvarjate z delom, ki je telesno zahtevno, in le redko sedite, bodo vaši gibalni vzorci skupaj s tekom kreirali napetosti drugje, spet odvisno od narave vašega dela in načina gibanja, ki ga pri njem uporabljate.

Joga uporablja telo kot enega izmed inštrumentov, namenjenih umiritvi odvečnih miselnih vsebin. Danes si bomo pogledali preprost vzorec gibanja, katerega namen je v tem, da se bo vaše telo po treningu teka ne le raztegnilo, temveč da boste angažirali tudi mišičje, ki ga med tekom niste kaj pretirano uporabljali. Rezultat se nedvomno spremeni, ko je telo bolj celovito pripravljeno in mogoče boste presenečeni, ko boste odkrili ne le, da je vaše počutje po tekaškem treningu, ki ste mu na zaključku dodali set položajev, povezanih z dihom, odlično, odkrili boste tudi, da je vaš tek postal drugačen. Ne boljši, ne slabši…preprosto drugačen.

Ko se telo uravnoteži in na njem nesorazmerja v mišičju postanejo manj opazna, se posledično spremenijo tudi druge kvalitete našega obstoja. Ampak o tem kdaj drugič…

 

Predlagam, da z zaporedjem štirih položajev, ki naj tekoče tečejo v ritmu vašega diha, zaključite svoj trening. Mogoče to storite zunaj, mogoče doma v kopalnici, preden skočite pod osvežujoč tuš. Lokacija naj ne vpliva na kvaliteto vaše osredotočenosti in čvrst namen, da bo vaše gibanje res skladno z dihom. Vsekakor je priporočljivo, da je telo še ogreto, ko se lotite zaporedja, ki ga bomo poimenovali Vinjasa.

Začnemo v položaju deske (SLIKA 1). Močno raztegnemo svoje telo, poiščemo občutek, da z vrhom glave bežimo od svojih pet. Roki iztegnemo in ramena vlečemo nazaj k svoji medenici. Poiščemo občutek, da grodnico (kost na sredini prsnega koša) dvigujemo proti grlu. Napnemo trebušne mišice. V tem položaju globoko vdihnemo in se z izdihom spustimo v položaj sklece (SLIKA 2). Bodite pozorni, da boste telo ohranili celo angažirano, ne gre le za gib, kjer ste osredotočeni na prsa, ramena ali triceps. Med spuščanjem v skleco se zavedajte zavestne napetosti celega telesa, trupa, zadnjice in stegen. Poiščite občutek, da se CELO telo spušča v skleco in ne le zgornji del. Ko je izdih končan in telo v spodnjem položaju sklece dopustite, da z vdihom potisnete glavo naprej in navzgor v položaj psa (SLIKA 3). Napnite stegna, zadnjco, raztegnite trebušno steno, potisnite rameni nazaj in roki v podlago. Ne visite v položaju temveč bodite prijetno enakomerno napeti kot struna! Roki se pri tem gibu iztegneta. Prehod med spodnjim položajem sklece v položaj psa je pot, kjer pete pričnejo gib in kakor domine, ki jih položite v kačo, frcnete in opazujete, kako se kača ruši od impulza vašega prsta proti koncu in pete so tiste, ki posledično premikajo naprej vaša kolena, kolke, medenico, hrbtenico, ramenski obroč in vašo glavo.

Kdaj stegnete roki? V trenutku, ko je komolec v spodnjem položaju sklece nad zapestjem, se roki pričneta stegovati in s tem poskrbita, da se težišče telesa ne prenese preveč naprej in hkrati s stegovanjem povzročimo to, da se zapestje ne premakne v položaj, kjer bi v njem povzročili bolečino.

Iz položaja psa se z izdihom premaknete v položaj strešice (SLIKA 4). Če težko zadržite iztegnjen trup, predlagam, da pokrčite koleni do te mere, da boste z lahkoto poiskali občutek, da poglabljate podlago pod svojimi rokami in posledica tega naj bo, da se vaša zadnjica čimbolj odmika od dlani.

 

Da bo izvajanje zaporedja bolj preprosto, si oglejte, kako se ga je na video posnetku lotil naš Mito.:-)

Celotno zaporedje ponovite vsaj šestkrat, po želji tudi večkrat. Predvsem pa sledite svojemu dihu. Ta je namreč kot popkovina, ki nas veže na življenje…

 

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com

 

 

 

 

ravnotežje

Ne glede na to, kako se naša tehnika spreminja sorazmerno s časom našega prakticiranja teka, je stabilen korak vsekakor osnova, je čvrst temelj, ki bo našemu telesu omogočil, da bo dejansko prišlo tja, kamor se je namenilo.

Kaj je stabilnost?

Lahko bi preprosto rekli, da je stabilen položaj tisti, ki nas ohranja v željeni obliki, strukturi in pri tem ne izgubimo ravnotežja. Ali v gibanju: Stabilno gibanje je gibanje, pri katerem ne padamo nekontrolirano po tleh in ohranjamo želeno smer in hitrost gibanja.

Če podrobneje pogledamo strukturo človeškega telesa, kaj hitro ugotovimo, da je stabilnost verjetno moč ohranjati v položaju vsaj na dva načina. Prvi je maksimalna uporaba mišičja, zato da težišče telesa ohranjamo nad nogami (poskusite se npr. v stoječem položaju nagniti naprej kot skakalci na smučeh, ko v zraku jadrajo! Hitro boste ugotovili, da je potrebno mišice telesa toliko bolj angažirati, da telo ostane s stopali na tleh, bolj kot je telo nagnjeno). Drug način iskanja ravnotežja v posameznem mirujočem položaju pa sledi ideji, da se telo postavi v tako obliko, kjer sam s svojo lego ohranja položaj, kjer je potrebna majhna sila, da težišče ostane nad stopali.

 

Pogledali si bomo nekaj preprostih položajev, katerih namen je, da jih občasno vključite v svojo prakso. Če se boste ravnotežnih položajev lotili pred prakso, lahko ta pristop uporabite ne le za zavedanje telesnega ravnotežja, temveč je ravnotežje, stabilnost tudi posledica naše osredotočenosti. Ko se razum umiri do te mere, da se dejansko zavedamo položaja v katerem smo in se ne napenjamo, da bi v njem vztrajali, ko si dopustimo, da zaupamo svojemu pogledu in mu prepustimo vajeti, ki ohranjajo naše telo stabilno, se raven naše osredotočenosti na dejansko početje poveča preprosto zato, ker nas razum ne vleče stran od trenutnega početja…

V vsakem položaju poskušajte ravnotežje loviti s pogledom. Točka, v katero usmerite svoj pogled, naj bo sidro, pogled vrv in vaše telo čoln, ki ga po gladini premikate tako, da se potegnete za vrv, ki je pripeta na sidro in ne tako, da napenjate čoln. V telesnem položaju se naravnajte tako, da bi položaj definirali kot udoben in stabilen. Da bomo zadostili ideji udobnega je smiselno, da se telo okrog težiščne točke teles oblikuje na način, kjer hkrati angažiramo maksimalno število mišic z namenom, da nobena od njih ni pretirano obremenjena in bi tako našo pozornost vlekla iz točke, v katero smo usmerili svoj pogled.

Če se boste odločili, da izbrane položaje vsake toliko časa vključite v svojo prakso po teku, boste z ravnijo svoje stabilnosti dobili tudi odgovor na vprašanje, kakšna je mera vaše osredotočenosti. Večina ljudi lažje lovi ravnotežje po teku kot pred njim.

 

1./ Položaj GORE

 

Stopimo v širino kolčnega sklepa, rahlo pokrčimo koleni, stopali sta vzporedno. Zapremo oči. Umirimo svoj dih, pustimo, da postane dolg in umirjen. Poskrbimo da je teža enakomerno na obeh stopalih. Vrh glave naj bo čim višje, ne da bi pri tem telo napenjali. Opazujemo občutek in poiščemo idejo, da je telo sproščeno, medtem ko je vsebina telesa živa v svojem namenu biti dolg. Če ugotovite, da se v položaju zibljete, to preprosto pomeni, da je takrat razum aktiven brez potrebe. Preusmerite svojo pozornost v občutenje stika stopal s podlago… Opazujemo občutek, dokler nam ustreza. V položaju gore vztrajamo cca 1-2 minuti.

(SLIKA 1).

 

2./ Položaj DREVO

Iz položaja gore težo prenesete na eno nogo, odprete oči in svoj pogled osredotočite na točko na podlagi nekaj metrov pred vami. Pokrčite drugo nogo in stopalo odložite na notranjo stran stegna iztegnjene noge. Ko umirite telo, sklenite roki pred seboj, sprostite dih in poskrbite, da bo vaše vztrajanje v položaju prihajalo iz umirjene notranjosti in fiksiranega pogleda, ne iz moči vaše stegenske mišice. Sprostite prste na nogi, na kateri stojite, sprostite mogoče napetosti med rameni. Ledveni del naj bo poravnan, trtica usmerjena v tla (to »po domače« pomeni, da stojite tako, da zadnjice ne potiskate pretirano nazaj in popka naprej- pogosta hiba ženske populacije). Vztrajajte cca10 dihov, nato razprite roki in umirite telo za dodatnih 10 dihov. Po želji čas vztrajanja v položaju podaljšate po občutku…Ko položaj zaključite, stopite v položaj gore in opazujte razliko med levo in desno nogo, med levo in desno polovico telesa. Sprostite dih, ponovite na drugo stran.

 

3./ Položaj iztegnjene noge in BOJEVNIK 3

V položaju gore se primite za svojo medenico, iztegnite vrh glave k nebu in hkrati usmerjajte težo v stopali. Z izdihom vzdignite eno nogo in pri tem poskrbite, da rameni ostajata nad vašimi kolki. Umirite dih, vztrajajte do deset dihov, nato pokrčite nogo in jo potisnite nazaj, hkrati spustite trup naprej. Če gre, vztrajajte v položaju vzporedno s tlemi deset dihov. Ko želite položaj bojevnika zapustiti, se z vdihom vrnite v goro. Zaprite oči, opazujte občutek tega, čemur pravite jaz. Ko vam ustreza, oba položaja ponovite še na drugo stran.

 

Če potrebujete večji telesni izziv, da bi vaša pozornost ostala na vašem dejanskem početju predlagam, da prejšnjo vaju v ritmu svojega diha ponovite do desetkrat z vsako nogo. Na ta način boste poskrbeli za drugačen stimulus vašega mišičja kot v statičnih položajih, kjer je edina naloga centralnega živčnega sistema vzpostavljati ravnotežje na stabilni podlagi.

Potek dinamičnega zaporedja:

Iz položaja gore z izdihom dvignete nogo spredaj, celo telo z vdihom spustite v položaj bojevnika 3. Z izdihom se ponovno vrnete v položaj iztegnjene noge, z vdihom potujete nazaj v položaj bojevnika 3. Ponovite desetkrat.

 

4. / Položaj STOLa na eni nogi

V položaju gore težo prenesete na eno nogo, drugo pa pokrčite na način, kjer gleženj noge prinesete nad koleno iztegnjene noge, na kateri stojite. Prste pokrčene noge usmerite nazaj proti kolenu, in spustite zadnjico k tlom, kakor da boste sedli na imaginaren stol za vami. Ko je vaša zadnjica malenkost višje kot koleno pokrčene noge, na kateri stojite ali najgloblje v isti višini, roki iztegnite, kakor da bi se z njima želeli oprijeti nečesa nad seboj. Rameni potegnite proti kolkom. Vztrajajte v položaju cca eno minuto, nato ponovite na drugo stran.

 

Joga niso telesni položaji. Ti so le majhen del prakse tega, kar joga je. Uporabnost telesnih položajev je moč vključiti v priprave  kateregakoli športnika, igralca, poslovneža, delavca za tekočim trakom, …Četudi joga morda ni nekaj, kar bi bilo blizu vaši poti, je uporabnost različnih komponent prakse joge lahko odličen pripomoček na poti vsakomur.

In ko tečete z veseljem…

Ko tečete najbolje, kot veste in znate…

In ko si dopustite, da rezultat morda za trenutek ni najbolj pomemben…Ste bližje jogi, kot si morda mislite.

 

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com

 

 

Kdo je tisti, ki teče?

 

Kot smo že omenili, ko tečemo, ne tečejo le naše noge, trup in telo. Skupaj s telesom tečejo vse naše mentalne vsebine, projekcije prihodnjih dogodkov in interpretacije preteklih dogodkov. Skupaj z njim tečejo naša pričakovanja, želje strahovi in vse tisto, kar mislimo da smo. Da bi iz svojega tekaškega treninga dobili kar največ, ne glede na to, ali se s tekom ukvarjate na ravni, ko stremite k boljšemu rezultatu, ali preprosto le zato, ker vas tek sprošča določenih napetosti, ki jih v vsakdanjem življenju doživljamo na vseh ravneh tega, kar smo, se je smiselno globlje zazreti v to, kar doživljamo kot jaz.

Nogometna tekma. Na tribunah je polno navijačev. Eni od njih so privrženci ekipe A, drugi navijajo za ekipo B. Med samo tekmo se v navijačih sprožajo različni občutki in ko je tekma končana (ob predpostavki, da rezultat ni bil neodločen), se navijači zmagovite ekipe počutijo vzhičeni, navdušeni, veseli, medtem ko navijači nasprotne ekipa doživljajo celo paleto nasprotnih občutkov.

Zakaj vam govorim o tekmi in navijačih, medtem ko naj bi bil govor o teku?

Moj namen je bil s prispodobo nogometne tekme pokazati, da eden dogodek v različnih ljudeh ne sproži nujno enakega občutka, temveč lahko ta isti dogodek posledično povzroči maksimalen spekter občutkov, ki jih je vsak posameznik doživlja skozi svojo predstavo o tem, kdo pravzaprav je.

In ko govorimo o teku…

Ko smo si zastavili cilj, pa naj bo to prvič preteči 21 kilometrov ali pa izboljšati svoj rezultat, je dosega cilja v veliki meri odvisna od vseh komponent tega, kar smo. In da bi naš trening dejansko bil učinkovit, je smiselno, da uspemo maksimum svoje pozornosti usmeriti v dejansko delovanje.

Lahko bi rekli, da je vse tisto kar smo, cel kup različnih množic, narisanih na belem papirju. Ena od množic je naše telo, druga razumska komponenta, tretja množica so naša čustva. Ne smemo pozabiti na vse tisto, kar so nam starši povedali o svetu okrog nas in smo jim pri tem verjeli. Ne smemo pozabiti na vse tisto, kar so nam starši povedali o svetu okrog nas in jim pri tem nismo verjeli. Ne gre zanemarit lastne identifikacije z ponavljajočimi se obredi, ki nas vodijo skozi vsakdanjik. (npr.:jaz sem učitelj joge, zato se moram obnašati tako in tako. Ali jaz sem marljiv uslužbenec in zato se obnašam tako in tako.) Teh množic tega, kar pravzaprav smo, je kar nekaj. A naš namen ni, da bi se v tem trenutku usmerjali v globlje razumevanje, temveč govorimo o teku.

Če poenostavimo:

Takrat, ko je maksimum naše pozornosti usmerjen v eno točko, en cilj, smo bolj učinkoviti kot takrat, ko nam med tekom misli bežijo naokrog in je početje našega telesa ločeno od aktivnosti razuma. Da bi torej tekaški trening postal učinkovit, se je smiselno vprašati, kako našo pozornost usmeriti le na eno ali morda dve množici, o katerih sem govoril in ne ostati razpršen med enormnim številom nalog, zahtev okolice od mene in možnimi dogodki, ki se bodo morda zgodili. Ali pač ne.

 

Sprostitev celega telesa ni le sprostitev mišic telesa. Če bi bilo tako, bi se popolnoma sprostili že s preprosto masažo. A verjetno poznate občutek, ko imate nekaj v glavi in vam to preprečuje, da bi se dejansko sprostili. Sprostitev, za katero menim, da lahko učinkovito spremeni naše rezultate, je brisanje množic s tistega belega papirja, o katerem sem prej rekel, da so množice komponent tega, kar smo, narisane nanj. Sproščeni smo takrat, ko smo sposobni čutiti, ne da bi zaznali potrebo, da je občutek potrebno ubesediti ali analizirati.

Ko razumemo, za kakšno obliko sproščenosti ge, imamo čudovito orodje, s katerim se dejansko uspešno pripravimo ne le na trening, temveč na katerokoli dejavnost, za katero se odločimo. 

 

Da bi razumeli, kakšne v resnici so napetosti, ki nam jih povzroča ne le tek temveč aktivnosti našega vsakdanjika, moramo razviti svoj mehanizem samo- opazovanja do te mere, da bomo dejansko zaznali spremembe, ki bodo povzročile ali novo napetost ali sprostitev kakšne že obstoječe. Gre za preprost način, ki ga večina najlažje razvija v ležečem položaju. Ležemo na hrbet, nogi in roki razmaknemo do te mere, da občutek definiramo kot prijeten. Vdihnemo,  zavestno napnemo celo telo, stisnemo pesti, zobe, potiskamo rameni pete in zadnjico proti podlagi, poiščemo občutek, da od napenjanja celega telesa v svoji notranjosti nekako zavibriramo… in z izdihom bliskovito sprostimo. Vse skupaj ponovimo pet ali večkrat (prisluhnimo svojemu občutku). Telo se na ta način impulzno aktivira in sprosti. Z vsakim novim izdihom, ko sprostimo napetosti, je telo bolj pripravljeno ugasniti delovanje v mišičju in posledica so manjše napetosti. Vsako napenjanje celega telesa ustvari silo, in sprostitev je le njeno nasprotje. Preprosto dejstvo je, da mišica bolje deluje, ko se poveča obseg njenega delovanja. Ponavljajoči se gibi teki krepijo določene mišice in posledično te postajajo bolj in bolj togi, trdi, napeti. Ker mišice našega telesa delujejo v paru (mišica na sprednji strani stegna s svojim krčenjem poskrbi za to, da se noga v kolenu iztegne, medtem ko jo pokrčimo s krčenjem mišice na zadnjem delu stegna), se z aktivacijo nasprotnih mišic sproščajo mišice, ki se posledično raztezajo.

Po nekaj ponovitvah napenjanja in sproščanja celega telesa ostanite v ležečem položaju še sedem do petnajst minut. Govoriti o tem, koliko časa naj bi opazovali svoje telo je pravzaprav jalovo delo. Gre za to, da razvijemo svoj občutek in le ta je tisti, ki naj bi definiral, koliko časa bomo počeli to, kar počnemo. Ker pa tega občutka večini ljudi ne uspe razviti brez redne vaje, je za začetek morda smotrno, da si nastavimo alarm in se sproščeno usmerimo v opazovanje občutka celega telesa. Sproščenost namreč ni le stanje naših napetih ali sproščenih mišic. Če bo naš um, medtem, ko bomo poskušali opazovati svoje telo, neprestano projeciral vprašanje koliko je ura, koliko časa še, da ne bom zamudil in podobno na ekran našega zavedanja, bomo daleč od tistega, kar sproščenost je. Vedenje, da nas bo alarm vrnil v svet okrog nas, je za večino pomirjujoče, saj se le na ta način lahko sprostijo, da vedo, da zaradi svoje sproščenosti ne bodo česa zamudili. Zato po potrebi nastavite alarm ali pač ne! Vsekakor je smiselno ustvariti okolje, ki v nas ne vzbuja nemira, če želimo sprostiti odvečne napetosti.

Opazujemo svoj dih. Z globokim izdihom popolnoma izpraznimo telo, in s počasnimi vdihi ga popolnoma napolnimo. Poiščemo ritem, ki je umirjen, kjer sta vdih in izdih približno enako dolga. Ideja je v tem, da dih teče in ne v tem, da ga umetno podaljšujemo. Ne gre za to, da dosežemo rezultat temveč preprosto za to, da poiščemo sproščen način, pri katerem se naše telo v celoti napolni in izprazni. Opazujemo, kakšna je sveža, hladna kvaliteta diha, ki vstopa, opazujemo, kakšna je topla, postana kvaliteta diha, ki izstopa.

Ko opazimo, da je naše opazovanje diha edino, kar naš ume se počne, se preusmerimo na opazovanje občutkov celega telesa. Se kje zadržujejo odvečne napetosti? Opazujemo telo, opazujemo tiste predele, ki so napeti, ki so morda kdaj utrpeli poškodbo in jih primerjamo z občutki drugje. Sprostimo jih enako, kot spustimo žogo iz rok na tla. Ne vržemo je, pustimo le, da privlačnost zemlje sama poskrbi za to, da se žoga oddalji od naših dlani in se približa zemlji. Napetosti sprostimo preprosto tako, da v notranjosti poiščemo način, da postanemo mehki…

Če ne zaznamo napetosti brez naglice preprosto opazujemo občutek, ki se nam ponudi, ko se telesne in mentalne vsebine postopoma sproščajo. Če zaznamo, da nas razum vodi naokrog, če opazimo da je naša pozornost kjerkoli drugje, kot tam, kjer naj bi bila, v zaznavanju občutkov ta trenutek, se preprosto vrnemo nazaj na opazovanje diha. Ko vse druge vsebine razen toka diha izginejo, ponovno opustimo opazovanje diha in se osredotočimo na občutek.

Ker vaja dela mojstra, bo opis sproščanja v ležečem položaju našel svoj smisel šele takrat, ko ga bomo spremenili v prakso. Če bo sproščanje napetosti postalo del tega, kar počnete, boste hitro presenečeno ugotovili, da je vaša osredotočenost boljša, da v sebi zadržujete neprimerno manj napetosti, kar se bo odrazilo tudi v družabnem življenju in ne le v rezultatih vašega tekaškega treninga. Predlagam, da v svoj dan vključite do 15 minut prakse sproščanja dnevno. Največji efekt bo sproščanje imelo takoj po službi, treningu ali tik pred spanjem. Presenečeni boste, kako hitro se bodo pokazali prvi rezultati…

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com

 

 

 

 

 

 

Sproščenost...

Tek in joga…Marsikdo bi na prvi pogled ocenil, da gre za dve popolnoma različni kategoriji. Zdi se, da je tek predvsem telesna disciplina, medtem ko je joga usmerjena v umiritev miselnih procesov. Ker pa stvari nikoli niso le črne ali bele, kaj hitro lahko ugotovimo, da se praksa joge in tek med seboj še kako prekrivata.

Nikoli ne teče le naše telo. Redna vadba nam vzpostavi določen nivo kondicije, tečemo lahko hitreje in večje razdalje. Ker pa smo sestavljeni še iz kvalitet, kot je razum, občutki, misli, pričakovanja, strahovi in pričakovanja, slej kot prej ugotovimo, da na naš tek vpliva ne le telesna pripravljenost, temveč tudi stanje vseh prej naštetih kvalitet.

Kakšen bo rezultat teka torej ni odvisno le od treniranega telesa. Dejstvo je, da bo rezultat najboljši, ko bomo tekli »skupaj« s svojim telesom, ko bo v cilj usmerjen naša razum, volja in ne le noge.

Pogledali si bomo vpliv različnih komponent tega, kar smo in poskusili poiskati še manjkajoče koščke v mozaiku naše tekaške izkušnje.

 

Med samim tekom se v gibanju vloga različnih mišic telesa neprestano spreminja. Med prenašanjem teže iz ene noge na drugo se mišice izmenično krčijo vzdolž celega telesa z namenom, da bi telo zadržalo svoje težišče stabilno v smeri gibanja. Ponavljajoči gibi tekačev  specifično oblikujejo telo tako, da se na telesu okrepijo predvsem tiste mišice, ki so med treningom opravile več dela, zato se telo tekača maratona razlikuje od tekača krosa ali gorskega tekača.

 

Posledice nesimetričnega razvoja mišičja telesa se odražajo v posameznikovi drži, ki lahko ustvari določen tip napetosti v različnih predelih telesa. Za večino tekačev so značilne napetosti, ki se odražajo v zadnjem delu nog, spodnjem delu hrbta, med lopaticami in prehodu med rameni in vratom. Določene obremenitve, ki so del posameznikovega vsakdanjega življenja te napetosti poudarijo. Zato tekač, ki svoj delavnik preživi za računalnikom nosi več napetosti med lopaticami in rameni, kot nekdo, ki recimo med svojim delom veliko čepi in opravlja neko drugo delo.

 

Da bi se v prihodnje lažje poglobili v celotno sprostitev in se posledično bolje naučili usmerjati svojo pozornost v dejansko početje, v našem primeru torej tek, je smiselno takoj po treningu poskrbeti za razteg mišičja, ki je opravilo največ dela. Naslednje vaje so prilagojeni položaji, ki jih v jogi imenujemo asane. Naš namen je torej uporaba orodja (telo) za odstranitev nepotrebnih napetosti, ki so morebitna posledica teka (težke noge, »musklfibr«,…).

Da bi iz uporabe položajev iztržili kar največ, je smiselno pozornost usmeriti na dejansko početje. Sprostitev mišic je celovit proces, ki ne zahteva le fizičnega raztega skrčene mišice, temveč tudi mentalno usmerjenost v isti namen. Lahko bi rekli, da je tisto, kar smo, ekipa, ki je najbolj uspešna, ko so vsi igralci usmerjeni k istemu cilju. Trener naše ekipe je naša volja, ki želi sprostiti napete mišice. Igralci naše ekipe so telo, razumska komponenta, čustvene vsebine, želje, strahovi, pričakovanja…Ko je naša pozornost usmerjena v kateregakoli od igralcev posamezno, izgubimo povezanost ekipe. Kar preprosto pomeni, da smo v svojem početju manj uspešni.

Položaji, ki so pred vami, naj torej ne bodo le nekaj mehanskega. Opazujte zaprtih oči občutek, ki se v telesu razvija, ko vztrajate v položaju. Opazujte, kako je občutek odvisen od načina dihanja, ki ga trenutno imate. Umirite svoj dih in se usmerite v spremembe, ki jih vaš gib sproža v notranjosti…

 

1./ Razteg stegenske mišice

Stopimo v širino kolčnega sklepa, rahlo pokrčimo koleni, stopali sta vzporedno. Zapremo oči. Umirimo svoj dih, pustimo, da postane dolg in umirjen. Poskrbimo da je teža enakomerno na obeh stopalih. Vrh glave naj bo čim višje, ne da bi pri tem telo napenjali. Opazujemo občutek in poiščemo idejo, da je telo sproščeno, medtem ko je vsebina telesa živa v svojem namenu biti dolg. Opazujemo občutek, dokler nam ustreza. V položaju gore vztrajamo cca 1-2 minuti. (SLIKA 1)

Roke položimo na svoje boke, pokrčimo koleni (pazimo, da koleno ostaja na črti med kolkom in gležnjem, in da ne gre preko prstov na nogi), iztegnemo hrbtenico in poskušamo vrh glave kar se da oddaljiti od trtice. V predklon potujemo do aktivne faze, do tja, kjer naša hrbtenica še ostaja dolga in iztegnjena. Kolena krčimo do te mere, da telo pripeljemo vzporedno s tlemi, če je to mogoče.(SLIKA 2)

Ne pretiravamo, skrbimo da položaj zadržujemo na ta način, da naš dih lahko umirjeno teče v istem ritmu ves čas. V položaju vztrajamo 5-10 dihov. Počasi se zravnamo v začetni stoječi položaj in zaprtih oči opazujemo svoj občutek.

 

Odpremo oči in pogled usmerimo v točko. Pokrčimo levo nogo in jo za zadnjico primemo z isto roko za gleženj. Poskrbimo, da je medenica vzporedno s tlemi, obe koleni sta v isti višini.

Ramena potegnemo nazaj in dol, dvignemo prsni koš.

 Vdihnemo, trebuh potegnemo noter, stisnemo mišice presredka in zadržimo stisk medenične in dvig trebušne prepone 5- 10 dihov. (SLIKA 3)

 

Z izdihom spustimo nogo in se vrnemo v položaj gore. Nekaj trenutkov opazujemo razliko med levo in desno polovico telesa. Odpremo oči, pogled usmerimo v točko in ponovimo na drugo stran.

 

2./ Razteg celotnega zadnjega dela telesa

Kolena spustimo na tla. Pustimo, da vdihi navidezno polnijo naš trebuh, rebra vse do grla, pustimo, da izdihi mehko praznijo telo od zgoraj navzdol, od grla proti trebuhu. Težo enakomerno razporedimo med dlani in koleni. Po nekaj vdihih in izdihih, dlani prestavimo naprej za eno dolžino. Pokrčimo koleni in z rokami potisnemo zadnjico daleč nazaj, stran od dlani. (SLIKA 4)

Kolena zadržimo pokrčena do te mere, da je hrbet maksimalno iztegnjen. V položaju vztrajamo nekje do ene minute. V primeru neudobja seveda položaj zapustimo v trenutku, ko zaznamo svoje napetosti.

 

Sprostitev odvečnih napetosti je ključna za kvaliteto našega treninga in vsakdanjika. Sproščeno telo in um sta tista, ki poskrbita, da je med treningom ali tekmo naše delovanje lahko osredotočeno le na to, kar v resnici počnemo. Vsak presežek našega rezultata je le rezultat tega, da je naša sposobnost koncentracije na trenutno delovanje boljša. A o tem kdaj drugič.

 Z razumevanjem, kako napetosti nastanejo, razvijamo mehanizme, ki služijo prepoznavi le teh. In s sproščenostjo ni drugače kot z rezultati naših treningov. Veliko truda je potrebnega za to, da pretečemo maraton, ogromno treninga in celotne psiho fizične priprave. Ko se odločimo, in elemente sproščanja vključimo v naš osebni trening, je potrebno nekaj časa, da pravzaprav telo na instinktivni ravni dojame, kaj počnemo. In ko sprostitev odvečnih napetosti postane del našega vsakdana, bomo presenečeni, kako se bodo spremenili naši rezultati in še pomembnejše, kako se bo spremenil naš odnos do samega treninga.

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com