nedelja, 4. april 2010

Misel...


Pozornost na to, kar se v resnici dogaja, nas zadrži v trenutku. Včasih telo, včasih občutki, včasih so misli tiste, ki prelijejo ekran našega zavedanja, Z zavedanjem prostora okrog sebe in tega, kar leži v področju naše zaznave telesa ustvarjamo neprestan prepletajoč se odnos. Prostor okrog nas brez nas ne obstaja. Mir v bivanju je mogoč le ob neprestanem zavedanju spremembe, ki je posledica odnosa več delujočih sil....
Kaj je prav in kaj narobe? Odgovorov je toliko, kot je tistih ki presojajo. Ni pa prav, če ni narobe in narobe ne obstaja, če ni prav...dvojnost je značilna za svet pojavnosti, ko skočim v zrak se to zdgodi, ker potisnem noge s silo v tla, ko tečem naprej, potiskam nogi nazaj...
Mogoče je neprestano zavedanje resničnosti bolj preprosto, kot se zdi na prvo oko.
Mogoče je treba le zapreti usta in prisluhniti.
Mogoče tišina postane bolj glasna od besed.
Mogoče zadostuje občutek, ki ni obarvan?
Mogoče...