Gune, kvalitete našega doživljanja

Vstopila je v prostor, glasno zaprla vrata za seboj. Zanimala se je za jogo, kako je videti ura, ker ona že več let dela jogo in ne bi želela, da je ura preveč taka in taka, pa da si želi pozornosti učitelja, da bo lahko dovolj časa namenil njej, ker ji je res pomembno, da dela prav. In poleg tega, da obiskuje vodene ure joge seveda tudi doma redno vadi. Vsak dan. Včeraj je pet minut sedela v špagi, potem pa še pet minut v položaju lotusa. Nakar so ji zaspale noge. To ni bilo najbolj prijetno, saj je bila potem dogovorjena s prijateljico, da gresta v mesto. Ampak se je na hitro zmasirala pa je potem nekako za silo šlo. Danes zjutraj je naredila že dvanajst pozdravov soncu, ker se ji je potem že mudilo po opravkih, dodala le dve seriji trebušnjakov, se stuširala, spila svoj sadni sok, bila v službi in zdaj je tukaj. V službi veliko sedi, ampak se tudi premika. No, sedaj bi pa vprašala, kako je z enkratnim obiskom ure, koliko je za plačat, pa če so kakšni popusti…

Kako se je zgodba z našo nabrito gospodično končala? O tem malo kasneje…

 

Joga je praksa, kjer se odvečne mentalne vsebine utišajo, kjer pozornost čutil ni na dogajanju zunaj tega kar smo. Po daljšem prakticiranju joge se moč našega samo- opazovanja izostri in jasneje se zavedamo stvari, ki jih prej nismo niti opazili. Sčasoma opazimo, da nismo le dobri, temveč da smo sposobni ravnati tudi iz nizkotnih vzgibov. To spoznanje seveda ni nedolžno in občutki, ki jih naš ranjen ego pri tem doživlja, seveda niso zanemarljivi.

Skozi oči joge nas kot osebe opisuje in določa v trenutnem prostoru in času dinamično razmerje treh kvalitet, ki v najširšem pomenu predstavljajo vso kreativno naravo, čistost, strast in vztrajnost. Dinamično razmerje predstavlja neprestano spreminjajoče se gibanje in prepletanje vseh treh kvalitet, ki jih imenujemo Gune.

Za lažjo predstavo si nataknimo sončna očala z rumenim filtrom. Svet je seveda videti rumen. Če spremenimo filter na očalih v rdečega, bo seveda naša slika postala rdeča. Če filter nadomestimo z modrim, bo slika postala modra. Ker pa zadeve niso le rumene, rdeče ali modre, je smiselno razumeti, da lahko z medsebojnim prepletanjem barv vsak trenutek dobimo nov barvni odtenek, ki bo malenkost drugačen od ostalih. Podobno je z Gunami, kvalitetami, ki so lastne vsem vidikom narave.

Rajas je kvaliteta, ki sem jo pravzaprav predstavil v samem uvodu. Gospodična, ki je pod vplivom rajas kvalitete prihitela na uro joge je v vsem iskala različne pomene in razlike. Njeno gledišče je torej usmerjeno v določanje »drugih« v smislu koristnosti pri izpolnjevanju njenih želja.

Dejanja človeka z izrazito kvaliteto rajas se vršijo na podlagi njegovega hrepenenja po izpolnitvi želja in želji po dosegu želenih ciljev, torej egoistično in z veliko mero strasti. Za svoja dejanja želi biti nagrajen in mnogokrat deluje pogoltno, kruto, nečisto in je pod neprestanim močnim vplivom čustev veselja ali žalosti.

Rajas je stanje dinamike in aktivnosti, ki vključuje polno prisotnost ega.

• Strast
• Osnova vsega gibanja in načrtovanja v življenju (telesnega in umskega)
• Osebna vizija je oportunistična
• Razmišljanje je razumsko in skladno
• Čustva so pozitivna kadar vse poteka dobro
• Osebne ambicije, ego, trud, težnje
• Dejanja izvajamo zato, da izpolnimo lastne želje in ambicije.

Človek, pri katerem dominira tamas, se krčevito drži poznanega, ki ga razume in dojema kot enega in edinega. Pri tem deluje nerazumno in ne na podlagi resničnih dejstev. Bhagavad Gita takšnega človeka označuje kot fanatika, ki se trmasto drži svojega lastnega mnenja, ki ni plod razuma niti zdrave pameti, ampak je zgolj projekcija njegovih lastnih napak, ki jih zrcali na druge ljudi. Njegova dejanja torej izhajajo iz iluzij, ne ozirajo se na morebitne posledice svojih dejanj, zato so ta lahko škodljiva za druge ljudi, prav tako pa tudi za osebo, ki je pod vplivom tamasa. Takšen človek je torej nestanoviten, trmast, goljufiv, zahrbten, len, obupan in obotavljiv.

Tamas je stanje inertnosti in omejenosti.

• Inertnost
• Stabilnost, otrplost, lenoba
• Utrujenost, zdolgočasenost, apatičnost, občutek ujetosti
• Nečistost, bolezen, omejenost, tema
• Vizija je omejena na primitivni nivo preživetja
• Razmišljanje je nelogično, pobožno, fanatično
• Čustva so negativna in temeljijo na potrebi po preživetju
• Dejanja so obrambna, pogosto škodljiva

Človek s poudarjeno kvaliteto sattwe vidi eno in neuničljivo Realnost v vseh živih bitjih. Na ta način bolj razmišlja in deluje v kontekstu »mi«, kakor v kontekstu »jaz« in »oni«. Takšni posamezniki izvajajo dejanja, ki so prosta kakršnih koli navezanosti in niso pod vplivom čustev ter za svoja dejanja ne pričakujejo nikakršne nagrade. Gre torej za nesebično delovanje, ki je lastnost oseb, ki niso navezani na nič in so obdarjeni s trdnostjo in entuziazmom, na njih pa tudi uspeh ali neuspeh nimata nikakršnega vpliva.

Sattwa je stanje resnice, preprostosti ter umirjenosti v dejanjih.

• Čistost
• Ravnovesje, jasna in čista percepcija, preprostost
• Bistvo učenja in prebujenja
• Iskanje in pridobivanje znanja
• iskati priložnosti, kjer smo lahko v pomoč
• Razmišljanje je natančno, intuitivno, modro
• Čustva so pozitivna, osnovana na zaupanju
• Prizadevanja so altruistična in etična
• Dejanja izvajamo za dobro vsega in vseh

Ko torej govorimo o treh kvalitetah je bistveno da se zavedamo, da nihče ni le slika ene izmed opisanih kvalitet. Prej smo rekli da je razmerje dinamično, kar v resničnosti našega vsakdanjika preprosto pomeni, da bomo morda nek trenutek nesebično priskočili na pomoč neznancu (sattwa), se morda nekaj minut za tem že zataknili na parkirišču in se zapletli v besedni obračun z voznikom, ki se ni obnašal najbolj po naših predvidevanjih (rajas), se morda kasneje smehljali z osebo, ki jo ne moremo spoštovati, a ji tega ne povemo v oči zaradi dobrobiti, ki si jih od nje nadejamo…

Gune niso negativne kvalitete, čeprav bi si iz do sedaj povedanega marsikdo lahko narisal tako zgodbo. Tak pogled je ozek in nepopoln. Da bi gune razumeli v njihovi polnosti je torej potrebno zavzeti širšo perspektivo. Vsaka guna v sebi skriva cel kup pozitivnih lastnosti, če jih seveda razumemo in uporabimo na primeren način. Načrtovanje, dinamiko in aktivnost, ki so značilne za rajas, lahko uporabimo za namene, ki svoj cilj ne iščejo le v trenutni izpopolnitvi posamezne želje. Celo lastnosti tamasa lahko preusmerimo v pozitivno smer. Lenobnost in zaspanost lahko razumemo kot čas za zaslužen počitek, apatija lahko pomeni mirnost in trma lahko postane moralna moč. Iz vidika joge je zaželen prevladujoč vpliv sattwe, saj velja za najbolj razvitega v smislu postavljanja okvirja naši praksi. Zato naj bi bila praksa usmerjena v uravnoteženje kvalitet, s katerimi vsak dan barvamo merilni sistem naših vrednot. Tu pa se skriva majhen trik. Ljudje, ki imamo bolj razvito kvaliteto rajas, se radi usmerimo v aktivnosti, kjer je moč naš rezultat dejansko izmeriti. Privlači nas podobno, kar smo, resnično znanje pa pridobimo šele, ko smo se pripravljeni predati in naše delovanje ni več tu le zaradi cilja, ki ga imamo pred očmi. Ljudje, v katerih je prevladujoča kvaliteta tamas imajo večji problem v tem, da se sploh premaknejo z mesta in se usmerijo v neko aktivnost. Med različnimi praksami si bodo poiskali takšno, kjer bo potrebno minimalno gibanja, čeprav bi njihova narava potrebovala ogenj in strast…

Zaprla je oči. Opazovala je, kako z vsakim izdihom napetosti počasi zapuščajo njen vrat, sledila je poti vdiha in izdiha, opazovala je kako se je razmerje svežega, ki vstopa pri vdihu in toplega, postanega, ki izstopa ob izdihu, postopoma postavilo v stabilen odnos, kjer je bil vdih le obratna slika izdiha. Ko so njene misli, ki so na začetku prakse še skakale po njeni glavi kot opica z veje na vejo, postale manj pomembne, ko je bila njena pozornost dejansko osredotočena na tisto, kar je v resnici počela, se je vzpostavil prijeten okvir, ki ga je tisti trenutek lahko opisala kot praznega, a vendarle prijetno toplega. Prijetnost doživljanja se je povečevala s predajo različnih predsodkov, ki jih je nevede nosila cel dan  s seboj. Skozi prakso joge je odpadla njena maska z obraza in brez strahov je lahko bila to, kar je…

Ko sva se na koncu ure ponovno srečala pri vratih, iz nje niso več kot dežne kaplje deževale besede, od katerih je vsaka želela preglasiti drugo, čeprav je vsaka kričala isto: »Jaz!«. Pogledala me je v oči in se nasmehnila. Besede so bile preprosto odveč.

 

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com
Članek je bil objavljen v reviji POLET. Ponatisi, prepisi in kopije prepovedani.