nedelja, 8. november 2009

UČITELJ

Kdo je učitelj?
Ali opravljen tečaj, doma ali v tujini, naredi dobrega učitelja?
Učitelj joge se mi zdi preveč zlorabljena besedna zveza. Vsekakor je papir o opravljenem tečaju za učitelja(meni osebno je vaditelj joge mnogo bolj resničen in oprijemljiv izraz)nekaj, kar vam o dotični osebi pove le to, da si je vzela nekaj časa(beri 1 mesec), odštela nekaj denarja in se podala v novo izkušnjo. Ne želim razvrednotiti učitaljskih tečajev, seveda ti veliko dajo, predvsem če je tvoja osebna pot že dolgo joga ali morda kaj sorodnega...
Beseda učitelj meni pomeni mnogo več kot oseba, ki jogo vodi v neki obliki skupinske ali celo individualne vadbe. Učitelj je oseba, od katere se ne učiš le v dvorani, je oseba, ki te napolni na avtobusni postaji, tržnici ali kjerkoli že. Predvsem pa je učitelj tisti, ki sam uspešno presodi, kaj je tisto, kar mora posamezniku tisti trenutek dati.
Sebe ne bi poimenoval Učitelja, čeprav to piše na mojem certifikatu.
Sem le tisti, ki ponudi lastno izkušnjo na ogled in za tem poskušam tudi stati. Včasih bolj, včasih manj uspešno. Vsi se težko izognemo temu, da kdaj svetu prodamo kaksen fake, ponaredek. In dokler se mi to še zgodi, seveda nisem učitelj.
Če pustim situaciji, da me prelije in se zato oddaljim iz svojega centra, sem še daleč od učitelja.

In tako bi lahko našteval v nedogled.
Razumete? Učitelj joge presega vse zgoraj napisano.
Smešno mi je podajati svetu tisto, kar sem prebral v knjigah. Ljudem lahko ponudiš le tisto, kar si sam izkusil. Pa še to je včasih zgrešeno.
Joga in aikido sta meni zelo vzporedni veščini. Za obe je značilno, da se njuna definicija v očeh posameznika, ki ju (eno ali drugo) prakticira, spreminja nekako linearno glede na čas, ki ga ta isti posameznik nameni praksi.
Za obe je značilno, da ju lahko definiramo kot Pot. Pot, kjer sam cilj ni pomemben, kajti v vsakem trenutku, ki ga preživim na poti, sem hkrati na cilju.
In kdaj se vadba aikida, joge, tai chija in še česa podobnega spremeni v prakso?
Mogoče takrat, ko to vsak dan počnemo?
Mogoče takrat, ko to vsak dan počnemo večkrat?
Verjetno bi si podobna vprašanja lahko zastavljal v nedogled. Ta trenutek v času se mi zdi še najboljši odgovor silno preprost.
Vadba postane praksa takrat, ko tvoja Pot postane Pot joge...(ali kakšne druge veščine, ki raziskuje zavedanje preko gibanja, ali zavedanje preko lasne izkušnje, pridobljene v meditaciji).In čeprav bi nam radi prodali jogo kot celostno doživetje, je naša vadba, četudi nam uspe strniti 100 odstotkov lastne pozornosti v času, ki smo ga ta trenutek namenili naši vadbi, ves čas na nivoju vadbe...Vsaj dokler nam ne uspe izkušnje zaznave, zavedanja v trenutku nositi s seboj ves čas.
In takrat časa ni, ampak to je že tema, ki jo bom obdeloval in grizel ob kakšni drugi priložnost...


Avtor članka: Robert Honn

sreda, 4. november 2009

V premislek...

O smrtonostnosti cepiva proti svinjski gripi, Neva Miklavčič Predan

Predsednica Helsinškega Monitorja Slovenije (HMS) za človekove pravice - O nevarnosti cepiva:


Na nedavni tiskovni konferenci je HMS na Vlado RS ter ministra za zdravstvo naslovil poziv za izdajo odloka o umiku cepiva zoper svinjsko gripo iz uporabe v Republiki Sloveniji. Njihov javni odgovor je bil: cepivo je varno, HMS naj se posvetuje s stroko.

Taka pavšalna trditev oblasti je neodgovorna do svojih državljanov, davkoplačevalcev in volilcev, kateri so ji zaupali oblast. O varnosti leto dni starega cepiva ni nobenih poročil, pač pa je obratno veliko poročil o njegovih nevarnosti za zdravje in celo nevarnosti za življenje cepljenih. Iz evropskih držav je vse več poročil o smrnih žrtvah cepiva. Hkrati pa nekatere vlade razglašajo pandemijo, katere ni, to je mimo kriterijev o pogostosti obolenj za svinjsko gripo in o številu smrti. Pri tem je samo korak do prepričanja, da se pandemije razglaša za pripravo terena za prisilno cepljenje. V Ameriki so na primer na neki šoli prisilno cepili 36 otrok proti volji staršev. Tako je bil v Švici na metroju podtaknjen zaboj virusa nove gripe, najverjetneje za potrebe razvoja pandemije, ki je po naravni poti noče biti, tako kot narava ni sodelovala pri prenosu ptičje gripe.

Državljani smo soočeni z zlorabo našega zaupanja v medicino in v farmacevtsko industrijo, pa tudi z zlorabo zaupanja v oblasti. Za lastno obrambo pravice do zdravstvene zaščite in do življenja moramo izvajati konsekvence, to pa je, da se ne cepimo, da ne postanemo poskusni kunci za ugotavljanje stopnje nevarnosti cepiva zoper svinjsko gripo ter da preprečimo vse poskuse oblasti za uvedbo prisilnega cepljenja. Take aktivnosti vlad po svetu poimenujejo biološki genocid, biološki terorizem, s katerim naj bi se načrtovalo zmanjšanje svetovnega prebivalstva za 5 milijard v 10 letih zaradi zdravstvenih posledic cepiva. Po evropskih medijih in internetu se širi plaz odpora proti forsiranju dokazano nevarnega cepiva zoper svinjsko gripo, to je zoper dejavnosti vlad za cepljenje čimvečjega števila prebivalstva, predhodno steroriziranega z lažnimi objavami visoke stopnje nevarnosti pandemije.

Cepivo zoper svinjsko gripo so pripravili iz kloniranega virusa španske gripe iz zamrznjenega telesa nekega Eskima, ki je podlegel španski gripi po koncu 1.svetovne vojne v letu 1918. V sporno cepivo je dodan tudi živ virus ptičje gripe, kar v kombinaciji povzroča paralizo, druge hujše okvare zdravja in smrt.

Za vlado RS bi morala biti zaskrbjujoča vest da je 72 kg cepiva z živim virusom ptičje gripe bilo razdeljeno med 4 države, med njimi tudi v Slovenijo v laboratorij Bia separationis, kar je farmacevtska firma Baxter potrdila, da je cepivo okuženo z virusom ptičje gripe, ampak da gre samo za raziskave. Kje je zdaj to cepivo, upamo da ne na kakšnem metroju, želežniški postaji, itd.

Predsednik odbora za zdravje nemškega parlamenta in Sveta Evrope, dr. Wolfgang Wodarg je ugotovil, da so v cepivu tudi rakave celice živali.

Tretja nevarnost je v tem, da so v cepivu izjemno visoke doze squalena, snovi ki sicer obstaja v telesu in ki v končni fazi povzroči hude avtoimune reakcije na lastni squalen, kar zruši imuni sistem.

Odkrili so tudi primere, ko je bila letošnja običajna vakcina za sezonsko gripo dejansko zakamuflirana vakcina za svinjsko gripo, da ji le ne bi kdo ušel. Tako je tudi cepljenje zoper sezonsko gripo tvegano.

Vlade so nabavile cepivo od farmacevtskih družb, katere se ukvarjajo tudi s kloniranjem prehrambenih rastlin za neplodnost semen ter z idejami o razredčenju svetovne populacije za nekaj odvečnih milijard. Ukvarjajo se torej s plani, kako naj bi farmacevtske družbe postale bog in odločale o življenju in smrti, pa tudi o lakoti. Kaj o tem pravijo verske skupnosti ni slišati.

Farmacevtsko redčenje prebivalstva se v dobi interneta ne more več izvajati v tajnosti. Kdo bo še zaupal nasvetom ministra za zdravstvo RS, ki svetuje cepljenje za dojenčke od 6.meseca starosti dalje, za otroke, nosečnice in kronične bolnike, a samo cepljenje se je pričelo najprej na zdravstvenih delavcih.

Po evropskih državah se sedaj vrstijo protesti državljanov tudi v obliki vlaganja skupinskih ovadb zoper vlade in ministre za zdravstvo in da je prvi tovrstni postopek že stekel pred bruseljskim sodiščem 21.10.2009 in se nadaljuje jutri, o čemer poroča Le Soir. O biološkem genocidu s cepivom poroča tudi Der Spiegel, a Berliner Zeitung objavlja, da berlinski zdravniki ne bodo sodelovali pri cepljenju prebivalstva.

Sprašujemo se, kaj v tej situaciji počne Ištitut za zdravstvo RS, ki trenutno svari le pred nekvalitetno mešanico kokakina, a za cepljenje vodi propagando, namesto da bi ščitil človekovo pravico iz 51.člena ustave do zdravstvene zaščite. Slovenska vlada je namreč nabavila 1,3 milijona vakcin, kar bi, če bi se ljudje res cepili, onesposobilo 68% prebivalstva v Sloveniji. Kaj pri takem stanju stvari počne Zdravniška zbornica Slovenije s svojo medicinsko etiko, kot organ Ministrstva za zdravstvo? Zaščitil ni niti medicinskega osebja pred cepljenjem zoper svinjsko gripo.

Sprašujemo se še, kakšne so v tem trenutku dejavnosti Urada varuhinje človekovih pravic RS.

Zoper tako morbidno znanstveno fantastiko se državljani, mediji in civilna družba lahko upremo z medsebojnim obveščanjem, tako da se ne cepimo, ko zaenkrat od tistih, ki smo jim na volitvah dali javna pooblastila ne moremo pričakovati odgovornega ravnanja, saj smo od njih izpostavljeni s svojim zdravjem in življenjem za neprostovoljnje poskuse tujih farmacevtskih družb.

Dnevne novice lahko dobite na spletni strani novinarke Jane Burgermeister. Predlagamo tudi, da nadalje na spletno stran te priznane avstrijske novinarke, ki je zadevo svetovnega interesa odkrila, pošljete svoje donacije.

Neva Miklavčič Predan

--------------------------------


PS: Oglej si tudi naslednje prispevke in razmisli sam/a:


Prispevek iz Avstralije o pisnih pozivih (z pisnimi poročili v prilogi) naslovljenih na vodilne politike.

http://www.youtube.com/watch?v=lv9g2CfDmbo


Intervju z avstrijsko novinarko Jane Burgermeister, ki je sprožila sodni proces....

http://www.youtube.com/watch?v=PelTWCUmTsU&feature=related


Na YouTube-u je že za več ur prispevkov na to temo.. (javni mediji - čeprav "svobodni", so namreč vendarle nadzorovani)

sreda, 14. oktober 2009

NOČNA MEDITACIJA


Kdo sem jaz? Nisem svoje telo, nisem misel, ki se rodi v meni, nisem ti,...

Nočna meditacija

Naše življenje je sestavljeno iz ponavljajočih se vzorcev. Gibanje po znanem terenu ustvarja navidezen občutek varnosti in udobja. Nepredvidene situacije spremenijo našo notranjo naravnanost, razum se iz oči v oči sreča z nepričakovanim. Vse situacije, kjer ne delujemo le na mehanski ravni, ustvarjajo v nas možnost, da na svet pogledamo nekoliko drugače. Ko se um znajde v situaciji, ki je zanj drugačna od utečenih nastopi možnost, da za trenutek odloži uzde, s katerimi nas vodi skozi utrip vsakdana in prisluhne...

Program:
- Večerna joga
- Nočni pohod okrog Ljubljane po Poti spominov in tovarištva (PST)
- Jutranja meditacija

Začetek : Petek, 30.10. 009 ob 18.45
Lokacija : Joga studio Sadhana
Zaključek : Sobota, 31.10.009, predvidoma ob 6.00

Celotna dolžina pohoda je približno 35 kilometrov. Ideja nočnega potepanja je v postopnem poglabljanju v resnično naravo posameznika. Tempo pohoda bo umirjen, trasa večinoma poteka po ravnini, tako da se delavnice lahko udeležite vsi, ki vam hoja ne predstavlja večjih težav. Med samim pohodom bodo kratki premori, kjer se bomo napolnili s pranajamo ali zgolj raztegnili svoje telo...

Priporočena oprema:
- udobna obutev (treking ali hiking, športni copati, primerne nogavice)
- rezervne nogavice
- minimalno 1,5 litra pijače (voda, čaj...)
- primerna oblačila (pohod bo v vsakem vremenu)
- svetilka
- mobitel (le za nujne primere)
- prigrizek (suho sadje, oreščki, sadje..)


Delavnico vodi Robert Honn.

Prispevek za udeležbo je 20 EUR, za člane Joga studia Sadhana 10 EUR.
Prijave na recepciji Joga studia Sadhana do 29.10.009.

Informacije: 040 90 91 92, Joga studio Sadhana
Delavnica bo v vsakem vremenu!

ponedeljek, 10. avgust 2009

ljudje, taki in DRUGAČNI

dRUGAČNI. dRUGAČNI SO TISTI, KI NISO TAKI. tAKI KOT MI. kOT NAŠA BLIŽINA,NAŠE OKOLJE.
dRUGAČNI. dRUGAČNI SO TISTI, KI NISO TAKI. tAKI KOT MI. kOT NAŠA BLIŽINA,NAŠE OKOLJE. ljubijo. spijo. hodijo in tekajo. molijo. se držijo pravil.
ljubijo. spijo. hodijo in tekajo. molijo. se držijo pravil.
ljubijo. spijo. hodijo in tekajo. molijo. se držijo pravil.

dRUGAČNI. dRUGAČNI SO TISTI, KI NISO TAKI. tAKI KOT MI. kOT NAŠA BLIŽINA,NAŠE OKOLJE. ljubijo. spijo. hodijo in tekajo. molijo. se držijo pravil.




Ona sredi pristanišča v Albaniji. Sedi, naslonjena in gleda plavalce. Kaj misli? Kje je njen um?

Druga gre. Po svojih opravkih. Ki so približno toliko pomembni, kakor moji. Opravki. In tvoji.

In stric? Na klopci je sedel in minilo je nekaj ur. Še vedno je sedel. Verjetno je našel tisto, česar ne moreš plačati z zlatom. Mir.

Morda pa tule najdem, česar nisem dva koraka vstran? Kdo ve?

Jutro je. In ona gre. Po svojih opravkih. In kaj že? Aja, njeni opravki niso nič manj pomembni kot moji. In tvoji.

ljudje, TAKI in drugačni


Predsodki so nekaj, kar radi prenašamo s seboj. In mislimo, da vemo. Da nam je jasno, kako živimo v civilizirani in omikani družbi. Drugi so mogoče iz tretjega sveta. Včasih se predsodki sesujejo in ugledamo svet, kakršen je. Brez maske, ki mu jo nadeva naša zaverovanost vase.
A kje je razlika? Kaj dela tretji svet tretji? In kje je drugi? Kdo je Drugi? Mogoče nam drugi svet lahko ponudi odgovore, ki jih prvi svet ne najde in tretji svet ne išče?
Albanki se plažita. Ena lista Modno revijo, ena ne. Obe sta. Na plaži. In sta lepi. Pika. In s tem ni nič narobe. In s tem je vse prav. Potegnil je dim po sapniku in njegova pljuča so zaigrala sonato v e molu. Ob debati bomo rešili svet. Načrti, ki se pregrevajo ob posedanju v senci lahko prinesejo nepričakovano.
Tudi ona je v družbi. Družbi dveh fantov. Mogoče je eden njena simpatija. Mogoče ne. Mogoče bosta živela skupaj? Mogoče ne. A je važno?








Če je barka tvoje življenje, tvoja duša, tvoje Ti...poskrbi zanjo.

Ljudje, taki in drugačni

Kaj je tisto, kar naredi človeka nekaj posebnega? Je to obraz, telo izgled? Je to narava, ki se kaže v posameznikovih dejanjih? Ali je vsa različnost sploh resnična, ali pa je le plod naše osebne zaznave?
Igra ogledala v Makedoniji, možakarja na jutranji kavici in obveznem pomenku, Igra svetlobe v steklu vrat, ki ga prodajalka čisti, da bi bilo le to čim bolj privlačno potencialnim kupcem...



Dekleta v narodni noši, ki so del predstave o Aleksandru makedonskem, obdane s turisti. So res zamegljene, ali pa se ti to samo dozdeva?






Deček v Albaniji stoji pred tržnico in njegov dan je drugačen, saj ga v tem ujetem trenutku v času fotografira nekdo z motorja s tujo registracijo na kateri piše LJ in še neke številke. Kdo je popotnik? Tisti, ki fotografira ali tisti, ki je fotografiran?

LJUDJE, taki in drugačni

Smo prečudovita bitja v vsej svoji različnosti. Čas pusti pečat na našem telesu, obraz je pričujoč zemljevid našega bivanja...Iskre v očeh in sence na obrazu,
gubice, ki govorijo zgodbe veselja in žalosti,...Vse je ogledalo resničnosti, ki zrcali zgodbe, ki jih piše življenje.


Utrujen od vročine sredi Skopja najde svoj počitek na cizi, s katero si služi kruh. Prevoz naj služi namenu, zako da je mopedino s primerno prikolico to, kar mora biti. Zadeto jutro z lepilom je zanimiva perspektiva. Francoski deklič srka svojo pijačo sredi Beograda .
Varaždin poskrbi za turista s pristnim lajnarjem. Veliko obrazov, veliko zgodb.


To je to.