ponedeljek, 10. avgust 2009

ljudje, taki in DRUGAČNI

dRUGAČNI. dRUGAČNI SO TISTI, KI NISO TAKI. tAKI KOT MI. kOT NAŠA BLIŽINA,NAŠE OKOLJE.
dRUGAČNI. dRUGAČNI SO TISTI, KI NISO TAKI. tAKI KOT MI. kOT NAŠA BLIŽINA,NAŠE OKOLJE. ljubijo. spijo. hodijo in tekajo. molijo. se držijo pravil.
ljubijo. spijo. hodijo in tekajo. molijo. se držijo pravil.
ljubijo. spijo. hodijo in tekajo. molijo. se držijo pravil.

dRUGAČNI. dRUGAČNI SO TISTI, KI NISO TAKI. tAKI KOT MI. kOT NAŠA BLIŽINA,NAŠE OKOLJE. ljubijo. spijo. hodijo in tekajo. molijo. se držijo pravil.




Ona sredi pristanišča v Albaniji. Sedi, naslonjena in gleda plavalce. Kaj misli? Kje je njen um?

Druga gre. Po svojih opravkih. Ki so približno toliko pomembni, kakor moji. Opravki. In tvoji.

In stric? Na klopci je sedel in minilo je nekaj ur. Še vedno je sedel. Verjetno je našel tisto, česar ne moreš plačati z zlatom. Mir.

Morda pa tule najdem, česar nisem dva koraka vstran? Kdo ve?

Jutro je. In ona gre. Po svojih opravkih. In kaj že? Aja, njeni opravki niso nič manj pomembni kot moji. In tvoji.

ljudje, TAKI in drugačni


Predsodki so nekaj, kar radi prenašamo s seboj. In mislimo, da vemo. Da nam je jasno, kako živimo v civilizirani in omikani družbi. Drugi so mogoče iz tretjega sveta. Včasih se predsodki sesujejo in ugledamo svet, kakršen je. Brez maske, ki mu jo nadeva naša zaverovanost vase.
A kje je razlika? Kaj dela tretji svet tretji? In kje je drugi? Kdo je Drugi? Mogoče nam drugi svet lahko ponudi odgovore, ki jih prvi svet ne najde in tretji svet ne išče?
Albanki se plažita. Ena lista Modno revijo, ena ne. Obe sta. Na plaži. In sta lepi. Pika. In s tem ni nič narobe. In s tem je vse prav. Potegnil je dim po sapniku in njegova pljuča so zaigrala sonato v e molu. Ob debati bomo rešili svet. Načrti, ki se pregrevajo ob posedanju v senci lahko prinesejo nepričakovano.
Tudi ona je v družbi. Družbi dveh fantov. Mogoče je eden njena simpatija. Mogoče ne. Mogoče bosta živela skupaj? Mogoče ne. A je važno?








Če je barka tvoje življenje, tvoja duša, tvoje Ti...poskrbi zanjo.

Ljudje, taki in drugačni

Kaj je tisto, kar naredi človeka nekaj posebnega? Je to obraz, telo izgled? Je to narava, ki se kaže v posameznikovih dejanjih? Ali je vsa različnost sploh resnična, ali pa je le plod naše osebne zaznave?
Igra ogledala v Makedoniji, možakarja na jutranji kavici in obveznem pomenku, Igra svetlobe v steklu vrat, ki ga prodajalka čisti, da bi bilo le to čim bolj privlačno potencialnim kupcem...



Dekleta v narodni noši, ki so del predstave o Aleksandru makedonskem, obdane s turisti. So res zamegljene, ali pa se ti to samo dozdeva?






Deček v Albaniji stoji pred tržnico in njegov dan je drugačen, saj ga v tem ujetem trenutku v času fotografira nekdo z motorja s tujo registracijo na kateri piše LJ in še neke številke. Kdo je popotnik? Tisti, ki fotografira ali tisti, ki je fotografiran?

LJUDJE, taki in drugačni

Smo prečudovita bitja v vsej svoji različnosti. Čas pusti pečat na našem telesu, obraz je pričujoč zemljevid našega bivanja...Iskre v očeh in sence na obrazu,
gubice, ki govorijo zgodbe veselja in žalosti,...Vse je ogledalo resničnosti, ki zrcali zgodbe, ki jih piše življenje.


Utrujen od vročine sredi Skopja najde svoj počitek na cizi, s katero si služi kruh. Prevoz naj služi namenu, zako da je mopedino s primerno prikolico to, kar mora biti. Zadeto jutro z lepilom je zanimiva perspektiva. Francoski deklič srka svojo pijačo sredi Beograda .
Varaždin poskrbi za turista s pristnim lajnarjem. Veliko obrazov, veliko zgodb.


To je to.

sreda, 20. maj 2009

V SPOMIN


Zdi se, da smo tu.

In da nekega lepega dne zapustimo ta svet.


Pattabhi Jois je vstopil v mahasamadhi.

Vse stvari so kot na dlani...


In nam se še vedno dozdeva, da smo tu. Naša praksa nam odpira vrata v svet, kjer razumemo. In smo. Veliki učitelji so nam v pomoč.

Pattabhi Jois je odprl veliko vrat... Ponudil veliko odgovorov... Zasadil mnogo vprašanj...


OM shanti

ponedeljek, 9. marec 2009

HATHA FLOW



ideje in cilji dinamične vadbe joge




V zadnjem času je zahoden svet preplavil dinamičen stil joge, Astanga vinjasa. A kaj vemo o sami dinamični zvrsti joge? Kje in kaj je zgodovinsko ozadje prakse? Odgovore bomo poskušali poiskati v nadaljevanju.


1. Zgodovina

Joga se je s časom spreminjala in še se bo, kajti sprememba je edina stalnica življenja. V različnih obdobjih in krajih se je razvijala kot orodje, ki vodi k cilju, umiritvi miselnega toka. Tako so se iz prvih, meditativnih asan v času razvijale tudi druge, z namenom očistiti telo in um nečistoč, z željo po povečani pretočnosti energije, prane po telesu.
Jedro Astanga vinjase kot sekvenca položajev je opisan v tekstu Yoga kurunta. O tem tekstu je malo znanega. Avtor teksta, rishi Vamana je bil morda le praktikant, morda idejni oče tega stila. Tekst je znan zaradi Krishnamacharje, ki se je učil pri Shri Ramamohan Brahmachariju nekje v dvajsetih letih prejšnega stoletja (okoli 1920-tih).
Yoga kurunta opiše tri serije položajev.
- Joga Chikitsa (joga terapija), danes poimenovana primary series ali prva serija,
- Nadi Shodana (čiščenje kanalov), danes intermediate, druga serija in
- Sthira Bhaga (božanska stabilnost), danes advance ali tretja serija.
Položaji so povezani z vinjaso, setom nasprotujočih se položajev povezanih z gibom. Prva serija je variacija različnih predklonov, druga serija zaklonov. Tretja serija je vsebuje težje variacije obeh prejšnih serij in zahtevne ravnotežnostne asane.
Poleg položajev Yoga kurunta opiše še dva ključna dejavnika prakse. To sta ujaji dih in energetske zapore, bandhe.
Astanga vinjasa se je po ZDA razširila v 1970-tih, ko so se zahodnjaki učili stila pri Shri Patthabi Joisu. Nekateri od njih so zadržali osnoven stil Astanga vadbe, nekateri so ga po lastnih izkušnjah modificirali in nastali so različni stili vinjas, flow in power vadb joge.
Shri Patthabi Jois je pri 12. letih prisostvoval uri joge in to je v njem pustilo močan vtis. Tako se je začela njegova študijska pot s profesorjem Krishnamacharjem in dve leti je vadil pod njegovim mentorstvom. Njuna pota so se razšla in zopet sklenila nekaj let kasneje v Mysore. Nadaljni dve desetletji je Patthabi nadaljeval prakso pod budnim očesom Krishnamacharije. Kasneje je postal tudi profesor sanskrta in Advaita Vedante.
Prvi zahodnjak, ki se je učil pri Patthabiju, je bil Andre van Lysebeth, avtor knjige Pranajama, v kateri je omenil Patthabijevo ime in naslov The astanga yoga research institute. To je hitro pritegnilo tisoče učencev celega sveta in stil Astanga vinjase se je razcvetel.
Krishnamacharija se je začel učiti joge in sanskrta že pri petih letih. Med študijem na univerzi je slišal za Shri Ramamohan Brahmacharija, velikega jogija iz Tibeta in po preizkušnji, ki jo je prestal, je sledečih sedem let izpopolnjeval svojo prakso joge. Ob razhodu mu je učitelj dejal, naj se odpove posvetnemu življenju in širi sporočilo joge po svetu.
Krishnamacharija se je vrnil v južno Indijo, študiral ajurvedo in poučeval jogo v Mysore. Njegovi učenci, ki so imeli največji vpliv, da se je joga prenesla na zahod so bili Indra Devi (Latvijka, ki jo je poučeval in je bila ena prvih žensk, ki je znanje širila naprej), BKS Iyengar, TKV Desikachar in Patthabi Jois.


2.Zgradba Astanga vinjase

Če se omejimo zgolj na asane, je Astanga vinjasa sestavljena kakor sendvič. Imamo dva kosa kruha in nekaj vmes. Ne glede na to, ali vadimo prvo, drugo ali tretjo serijo, je začetni del Surya Namaskar A in B, serija stoječih položajev vedno enak. Tudi zaključni del sedečih in inverznih položajev je vedno enak. Tisto, kar se nahaja med obema rezinama kruha, je prva, druga ali tretja serija. Ves čas prakse dihamo ujaji dih. Dristhi je srepeč pogled, ko je naš vid ali popolnoma sfokusiran (konica nosu, točka tretjega očesa, ko so oči zaprte) ali pa periferen pogled, kjer zaznavamo celotno sliko vidnega polja in ne posameznih predmetov. Mula bandha in udhijana bandha sta aktivirani ves čas prakse, s posebnim poudarkom v zadrževanjih asan. Prakso zaključimo s sprostitvijo, opcijsko sledi pranajama in meditacija.


3. Ideja in cilj Hatha flow-a

Stil kombinira vse tri serije. Struktura ure je enaka Astanga vinjasi (Začnemo s Surja Namaskar, nadaljujemo s stoječimi položaji, sledijo položaji sede ali leže, zaključimo z inverznimi položaji), zaradi raznolikosti se sami položaji občasno nadomeste z drugimi ali modificirajo na individualno raven praktikanta. Vinjasa je tista, ki našo pozornost ves čas usmerja na tok diha in povezavo le tega z gibom. Tako se čutila že med samo prakso obračajo navznoter in z dinamičnim načinom um pripeljemo do stanja miru po obvoznici. Ne ukvarjamo se z samo idejo umiritve miselnega toka. Ta se umiri zaradi pozornosti, zahtevnosti vadbe, ki um ves čas drži v sedanjosti, aktivnega ujaji diha, kjer se tisto znotraj naših meja sreča s tistim zunaj. Po končani praksi se telo sprosti v položaju trupla. Vadba se zaključi s pranajamo in meditacijo.

Kaj je cilj Hatha flowa?
Ljudje imamo različne potrebe, različne poti. Nobena ni boljša od druge, prava je tista, ki omogoča posamezniku napredek. S potovanjem k izviru v svoji notranjosti se vsi lahko realiziramo in postanemo to, kar je naš namen. Aktivni ljudje današnjega časa težko zadržijo pozornost dalj časa na enem objektu, misli neprestano begajo, zahteve okolice se stopnjujejo. Fizično zahtevna vadba izprazni še tako aktiven um, ko se telo segreje, dih pospeši, aeroben proces v telesu aktivira z večjo močjo, možgani preprosto nimajo časa ukvarjati se z nepotrebnimi mislimi. In tu zgrabimo bika za roge. Preko telesa vplivamo na um, odvržemo breme vsakdana in se potopimo v sedanjost. Ko se zavemo trenutka, postavimo odlične temelje potovanju navznoter. Skozi zahtevno vadbo na posreden način spoznamo Jame in Nijame, se z dihom oklepamo trenutka, obračamo čutila v naš subtilni del. Intuitivna narava po končani praksi pranajame preglasi umsko komponento. Postanemo svoj občutek in samo to. Nič več.

petek, 30. januar 2009

Čas teče

minevajo dnevi...
Ljudje obiskujejo različne učitelje, vaditelje, šarlatane, umetnike brez umetnij...Raziskujejo, odstirajo zavese, tipajo, se kdaj znajdejo v slepi ulici...za trenutek ne vedo, kje so, kam grejo...pa se spet najdejo...

Ni slabih učiteljev...so taki, kakršne potrebujemo...in sebi primernega najdemo...

a čas teče...

kupimo nov avtomobil, motor, jahto...
majico, knjigo, konzervo pregrešno drage hrane...
staramo se ...

imamo družino, partnerja, otroke, vnuke, starše...
prijatelje...

kaj je res naše? In kdo smo mi?

Čas pa še vedno teče...

Zavedanje in čas...
Če čas teče...ali ga zavedanje lahko ujame?

Šteje le tisti trenutek, ki ti vzame dih...takrat res živiš...in se zavedaš...
in mogoče je to edino, kar je res tvoje...