Gune, kvalitete našega doživljanja

Vstopila je v prostor, glasno zaprla vrata za seboj. Zanimala se je za jogo, kako je videti ura, ker ona že več let dela jogo in ne bi želela, da je ura preveč taka in taka, pa da si želi pozornosti učitelja, da bo lahko dovolj časa namenil njej, ker ji je res pomembno, da dela prav. In poleg tega, da obiskuje vodene ure joge seveda tudi doma redno vadi. Vsak dan. Včeraj je pet minut sedela v špagi, potem pa še pet minut v položaju lotusa. Nakar so ji zaspale noge. To ni bilo najbolj prijetno, saj je bila potem dogovorjena s prijateljico, da gresta v mesto. Ampak se je na hitro zmasirala pa je potem nekako za silo šlo. Danes zjutraj je naredila že dvanajst pozdravov soncu, ker se ji je potem že mudilo po opravkih, dodala le dve seriji trebušnjakov, se stuširala, spila svoj sadni sok, bila v službi in zdaj je tukaj. V službi veliko sedi, ampak se tudi premika. No, sedaj bi pa vprašala, kako je z enkratnim obiskom ure, koliko je za plačat, pa če so kakšni popusti…

Kako se je zgodba z našo nabrito gospodično končala? O tem malo kasneje…

 

Joga je praksa, kjer se odvečne mentalne vsebine utišajo, kjer pozornost čutil ni na dogajanju zunaj tega kar smo. Po daljšem prakticiranju joge se moč našega samo- opazovanja izostri in jasneje se zavedamo stvari, ki jih prej nismo niti opazili. Sčasoma opazimo, da nismo le dobri, temveč da smo sposobni ravnati tudi iz nizkotnih vzgibov. To spoznanje seveda ni nedolžno in občutki, ki jih naš ranjen ego pri tem doživlja, seveda niso zanemarljivi.

Skozi oči joge nas kot osebe opisuje in določa v trenutnem prostoru in času dinamično razmerje treh kvalitet, ki v najširšem pomenu predstavljajo vso kreativno naravo, čistost, strast in vztrajnost. Dinamično razmerje predstavlja neprestano spreminjajoče se gibanje in prepletanje vseh treh kvalitet, ki jih imenujemo Gune.

Za lažjo predstavo si nataknimo sončna očala z rumenim filtrom. Svet je seveda videti rumen. Če spremenimo filter na očalih v rdečega, bo seveda naša slika postala rdeča. Če filter nadomestimo z modrim, bo slika postala modra. Ker pa zadeve niso le rumene, rdeče ali modre, je smiselno razumeti, da lahko z medsebojnim prepletanjem barv vsak trenutek dobimo nov barvni odtenek, ki bo malenkost drugačen od ostalih. Podobno je z Gunami, kvalitetami, ki so lastne vsem vidikom narave.

Rajas je kvaliteta, ki sem jo pravzaprav predstavil v samem uvodu. Gospodična, ki je pod vplivom rajas kvalitete prihitela na uro joge je v vsem iskala različne pomene in razlike. Njeno gledišče je torej usmerjeno v določanje »drugih« v smislu koristnosti pri izpolnjevanju njenih želja.

Dejanja človeka z izrazito kvaliteto rajas se vršijo na podlagi njegovega hrepenenja po izpolnitvi želja in želji po dosegu želenih ciljev, torej egoistično in z veliko mero strasti. Za svoja dejanja želi biti nagrajen in mnogokrat deluje pogoltno, kruto, nečisto in je pod neprestanim močnim vplivom čustev veselja ali žalosti.

Rajas je stanje dinamike in aktivnosti, ki vključuje polno prisotnost ega.

• Strast
• Osnova vsega gibanja in načrtovanja v življenju (telesnega in umskega)
• Osebna vizija je oportunistična
• Razmišljanje je razumsko in skladno
• Čustva so pozitivna kadar vse poteka dobro
• Osebne ambicije, ego, trud, težnje
• Dejanja izvajamo zato, da izpolnimo lastne želje in ambicije.

Človek, pri katerem dominira tamas, se krčevito drži poznanega, ki ga razume in dojema kot enega in edinega. Pri tem deluje nerazumno in ne na podlagi resničnih dejstev. Bhagavad Gita takšnega človeka označuje kot fanatika, ki se trmasto drži svojega lastnega mnenja, ki ni plod razuma niti zdrave pameti, ampak je zgolj projekcija njegovih lastnih napak, ki jih zrcali na druge ljudi. Njegova dejanja torej izhajajo iz iluzij, ne ozirajo se na morebitne posledice svojih dejanj, zato so ta lahko škodljiva za druge ljudi, prav tako pa tudi za osebo, ki je pod vplivom tamasa. Takšen človek je torej nestanoviten, trmast, goljufiv, zahrbten, len, obupan in obotavljiv.

Tamas je stanje inertnosti in omejenosti.

• Inertnost
• Stabilnost, otrplost, lenoba
• Utrujenost, zdolgočasenost, apatičnost, občutek ujetosti
• Nečistost, bolezen, omejenost, tema
• Vizija je omejena na primitivni nivo preživetja
• Razmišljanje je nelogično, pobožno, fanatično
• Čustva so negativna in temeljijo na potrebi po preživetju
• Dejanja so obrambna, pogosto škodljiva

Človek s poudarjeno kvaliteto sattwe vidi eno in neuničljivo Realnost v vseh živih bitjih. Na ta način bolj razmišlja in deluje v kontekstu »mi«, kakor v kontekstu »jaz« in »oni«. Takšni posamezniki izvajajo dejanja, ki so prosta kakršnih koli navezanosti in niso pod vplivom čustev ter za svoja dejanja ne pričakujejo nikakršne nagrade. Gre torej za nesebično delovanje, ki je lastnost oseb, ki niso navezani na nič in so obdarjeni s trdnostjo in entuziazmom, na njih pa tudi uspeh ali neuspeh nimata nikakršnega vpliva.

Sattwa je stanje resnice, preprostosti ter umirjenosti v dejanjih.

• Čistost
• Ravnovesje, jasna in čista percepcija, preprostost
• Bistvo učenja in prebujenja
• Iskanje in pridobivanje znanja
• iskati priložnosti, kjer smo lahko v pomoč
• Razmišljanje je natančno, intuitivno, modro
• Čustva so pozitivna, osnovana na zaupanju
• Prizadevanja so altruistična in etična
• Dejanja izvajamo za dobro vsega in vseh

Ko torej govorimo o treh kvalitetah je bistveno da se zavedamo, da nihče ni le slika ene izmed opisanih kvalitet. Prej smo rekli da je razmerje dinamično, kar v resničnosti našega vsakdanjika preprosto pomeni, da bomo morda nek trenutek nesebično priskočili na pomoč neznancu (sattwa), se morda nekaj minut za tem že zataknili na parkirišču in se zapletli v besedni obračun z voznikom, ki se ni obnašal najbolj po naših predvidevanjih (rajas), se morda kasneje smehljali z osebo, ki jo ne moremo spoštovati, a ji tega ne povemo v oči zaradi dobrobiti, ki si jih od nje nadejamo…

Gune niso negativne kvalitete, čeprav bi si iz do sedaj povedanega marsikdo lahko narisal tako zgodbo. Tak pogled je ozek in nepopoln. Da bi gune razumeli v njihovi polnosti je torej potrebno zavzeti širšo perspektivo. Vsaka guna v sebi skriva cel kup pozitivnih lastnosti, če jih seveda razumemo in uporabimo na primeren način. Načrtovanje, dinamiko in aktivnost, ki so značilne za rajas, lahko uporabimo za namene, ki svoj cilj ne iščejo le v trenutni izpopolnitvi posamezne želje. Celo lastnosti tamasa lahko preusmerimo v pozitivno smer. Lenobnost in zaspanost lahko razumemo kot čas za zaslužen počitek, apatija lahko pomeni mirnost in trma lahko postane moralna moč. Iz vidika joge je zaželen prevladujoč vpliv sattwe, saj velja za najbolj razvitega v smislu postavljanja okvirja naši praksi. Zato naj bi bila praksa usmerjena v uravnoteženje kvalitet, s katerimi vsak dan barvamo merilni sistem naših vrednot. Tu pa se skriva majhen trik. Ljudje, ki imamo bolj razvito kvaliteto rajas, se radi usmerimo v aktivnosti, kjer je moč naš rezultat dejansko izmeriti. Privlači nas podobno, kar smo, resnično znanje pa pridobimo šele, ko smo se pripravljeni predati in naše delovanje ni več tu le zaradi cilja, ki ga imamo pred očmi. Ljudje, v katerih je prevladujoča kvaliteta tamas imajo večji problem v tem, da se sploh premaknejo z mesta in se usmerijo v neko aktivnost. Med različnimi praksami si bodo poiskali takšno, kjer bo potrebno minimalno gibanja, čeprav bi njihova narava potrebovala ogenj in strast…

Zaprla je oči. Opazovala je, kako z vsakim izdihom napetosti počasi zapuščajo njen vrat, sledila je poti vdiha in izdiha, opazovala je kako se je razmerje svežega, ki vstopa pri vdihu in toplega, postanega, ki izstopa ob izdihu, postopoma postavilo v stabilen odnos, kjer je bil vdih le obratna slika izdiha. Ko so njene misli, ki so na začetku prakse še skakale po njeni glavi kot opica z veje na vejo, postale manj pomembne, ko je bila njena pozornost dejansko osredotočena na tisto, kar je v resnici počela, se je vzpostavil prijeten okvir, ki ga je tisti trenutek lahko opisala kot praznega, a vendarle prijetno toplega. Prijetnost doživljanja se je povečevala s predajo različnih predsodkov, ki jih je nevede nosila cel dan  s seboj. Skozi prakso joge je odpadla njena maska z obraza in brez strahov je lahko bila to, kar je…

Ko sva se na koncu ure ponovno srečala pri vratih, iz nje niso več kot dežne kaplje deževale besede, od katerih je vsaka želela preglasiti drugo, čeprav je vsaka kričala isto: »Jaz!«. Pogledala me je v oči in se nasmehnila. Besede so bile preprosto odveč.

 

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com
Članek je bil objavljen v reviji POLET. Ponatisi, prepisi in kopije prepovedani.

 

Kratko in jedrmato na temo hujsanje in joga

Pred menoj je velik izziv. Napisati moram članek o jogi in o hujšanju. Izziv ne leži v tem, da ne vem, kaj bi tebi, dragi bralec, prodal kot še eno metodo hujšanja ali oblikovanja telesa. Z jogo se ukvarjam  nekaj časa, poznam kar nekaj različnih telesnih položajev, domači so mi različni načini manipulacije s telesnimi energijami in vse to je vedno mogoče zapakirati v neko obliko gibanja, ki lahko postane nov trend med skupinskimi vadbami, predvsem v tistem obdobju leta, ko se kaksnih 50% populacije odloči, da se je potrebno pripraviti na sezono gole kože in kopalk. Tisto, kar mi predstavlja izziv je v tem, da se mi zdi mešanje discipline joge z metodami hujšanja mešanje jabolk in hrušk. Joga je disciplina umiritve odvečnih vsebin in je stanje, ko um ne beži naokrog in se čutila ne ukvarjajo s predmeti zaznave, je stanje, ko je zaznava usmerjena k esenci praktikanta.

A vendarle...telesni izgled je le posledica tega, kar vnašam vase s hrano in pijačo in debelost preprosto pomeni, da je priliv kalorij večji od odliva le teh. Hujšanje je torej sila preprosta reč. Poraba mora biti večja od vnosa.
Zdaj pa skok v realnost. Veste da tisti,ki hujšajo, načeloma hujšajo celo življenje in večina njih nikdar ne shujša do te mere, da bi bili s tem zadovoljni. Nekateri morda shujšajo, a jih navade hitro spet zvabijo na stara pota in ko se teža spet pribliza rdečemu polju, ponovno hujšajo. In ta cikel se ponavlja in ponavlja.
Vem, nekateri ta trenutek že zavijate z očmi in si mislite,pa kaj mi tale soli pamet in kar nekaj bluzi...In mogoče je tak tudi moj namen. Mogoče sem želel z uvodnimi besedami le pritegniti dovolj pozornosti, da povem, kako je joga vendarle tudi povezana s tem, kako izgledamo in kakšno je naše telo.

Hatha joga označuje prakso joge, ki telo uporablja kot enega izmed pripomočkov umiritve miselnega toka. Nekatere prakse so telesno bolj zahtevne in se pri njih dodobra pregrejete. Taka oblika prakse joge bo sigurno povzročila v vasem telesu večjo porabo kot naprimer kavč v kombinaciji s TV sprejemnikom.

Nekatere tehnike joge pospešijo prebavo. Praksa, ki bo te tehnike vsebovala, bo brez dvoma boljsi pripomoček pri izgubljanju teže kot listanje revij z vsebinami v stilu:"Kako ujeti in zadržati pravega moškega, v sedmih korakih do popolnega dekolteja in podobno."

Praksa joge vsebuje velik element pozornosti, usmerjene na dejansko početje. Ko s prakso krepimo svoje zavedanje, smo bolj prisotni v doživljanju vsakdanjika. Posledično bo naša roka manjkrat nezavedno odprla vrata hladilnika in iz njega vzela mašilo občutka praznosti, ki ga želim nadomestiti z nepotrebnim obrokom.

Joga je disciplina, ki nas uči nenasilja. Ko to učenje ponotranjimo, se verjetno manjkrat nabašemo s hrano kot prej.

Ker smo ljudje pač taki,da se nemalokrat lažemo svoji okolici in še huje,lažemo sebi,bomo s prakso joge, ki kvaliteto išče v resnici besede in misli, verjetno veliko pridobili. Del prakse joge je praksa nepohlepnega delovanja, nadzora čutil, praksa čistosti telesa, besed in misli, zadovoljstva s tem, kar ta trenutek imam, samonadzora, samoopazovanja in predanosti. Vse to so vrline,ki sčasoma spremenijo življenski stil. In ja, seveda boste shujšali, če boste tem vrlinam sledili. Je pa ta pot dolga in prehodili jo bodo le tisti z dovolj volje...

Očitno torej z jogo lahko shujšate.
Namenoma ne bom pisal o zaporedjih položajev in drugih tehnikah, s katerimi bi to hitro dosegli. Zdi se mi, da bi na ta način jogo postavil ob bok katerikoli drugi obliki skupinske ali individualne vadbe in menim, da to pač ni enako, če se spet povrnem na prej omenjeno primerjavo jabolk in hrušk. Vsi tisti, ki hlepite po novih načinih izgubljanja presežka telesne teže, boste torej po prebranem tekstu ostali brez konkretnega recepta v rokah. Navodilo za vas se skriva v zadnjem odstavku tega zapisa...

Verjamem da tisti, ki jogo prakticiramo zaradi tega, kar joga je, vse podobne čirečare, ki se danes dobro prodajajo v stilu izgube teže, centimetrov, razstrupljanja, zdravljenja nespečnosti, depresije, hiperaktivnosti, mladostnega izgleda in še bi lahko našteval, tega ne potrebujemo.
Verjamem da tisti, ki jogo prakticiramo zato, da bi se odvečne miselne strukture umirile in bi esenca nas samih, našega bivanja prišla bolj v ospredje našega zaznavnega ekrana, imamo vsa orodja, da lahko s pomočjo njih hujšamo ali razstrupljamo svoje telo. Verjamem tudi, da večina teh iz zgoraj omenjene skupine tega res ne potrebuje.

Mislim da tisti, ki zelite shujšati in se vam joga kot filozofija in stil življenja ne zdi privlačna, poiščite kakšnega osebnega trenerja. To bo vsekakor boljši naslov za izgubo odvečnih kilogramov in centimetrov kot učitelji joge. Morda pa za začetek upoštevajte moj neprofesionalni nasvet:

-kar pojeste, si razdelite v več obrokov preko dneva
- dodajte več gibanja v svoje življenje
-in če mislite, da potrebujete bolj vitek pas in večje oprsje (slednje velja le za dekleta...:-)), zamenjajte literaturo, ki jo prebirate...

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA). Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon, nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

Joga je le ENA...

Joga za ženske, joga za suhe, joga za debele, joga v vročem prostoru, joga za bolečine v hrbtu, joga za sprostitev, joga za kuharice, joga za plesalce, joga za športnike…Se vam zdi znano?
Zdi se, da je v današnjem času v Zahodnem svetu joga postala odgovor na številne težave. Zdi se, da je joga veščina, s pomočjo katere lahko izgubite odvečno težo, svoje telo bolje pripravite na telesne izzive, se z njo učinkovito sprostite, igrate, zabavate in še in še...
Vse to je res. Do neke mere. Večina podobnih oglasov pa je le poskus približati potencialnemu kupcu storitev, ki jo nekdo pač prodaja. Pred leti bi me kakšen od podobnih oglasov verjetno močno pritegnil, kajti ko sem v svojem spoznavanju joge potoval od tiste grobe substance sebe k mehkejšim, sem bil na začetku svoje poti predvsem navdušen nad telesom, njegovo sposobnostjo giba, močjo in skladnostjo. Podobno jogo razume marsikateri zahodnjak, saj se je joga v svojem razvoju in širitvi po svetu v zadnjih trideset do petdeset letih iz templjev, ashramov in intimnosti posameznika prešla v telovadnice, fitnese in wellness centre. Ampak tisto, kar sporočilo joge vsebuje, je mnogo več od tega, da lahko nekaj trenutkov vztrajate z nogo za vratom…
Telesni položaji, ki sem jih res z veseljem izvajal in filozofija, ki je govorila o resničnosti, o življenju, o odnosih, so počasi našli svoje mesto v moji praksi joge. Počasi sem videl, da je moj odnos do telesa na podlagi za jogo med prakso asan zgolj slika tega, kar sem vsak dan, vsak trenutek. Ko sem na blazino stopil agresiven, je bila taka tudi moja praksa. Ko sem bil brez volje, se je to poznalo na moji praksi. Ko sem bil vesel, je bila moja praksa drugačna od tiste, ko sem bil potrt. Z dovolj veliko mero samo opazovanja sem bil s časom sposoben precediti neko esenco sebe v prakso, vsi občutki, ki sem jih s seboj prinesel na blazino, pa so nekako izpuhteli. Občutek je postal čist. Slika se je postopoma jasnila in kmalu sem prakso joge razumel kot način, da se distanciram od različnih občutkov dvojnosti, ki so tu zaradi mojega vrednotenja stvari. A moje življenje se v resnici ni kaj dosti spremenilo. S takim načinom prakticiranja sem uril določene kvalitete zaznave, nisem pa prišel niti blizu vzroka tega, da stvari še vedno doživljam in vrednotim glede na trenuten občutek sebe. Joga je lahko vsaka tehnika, ki jo vztrajno in zbrano gojimo in s katero napredujemo v višja stanja zavesti, ki ustreza stanju joge. Zaradi tega lahko govorimo o različnih jogah, pri tem pa moramo kljub vsemu jogo razumeti kot strogo in natančno disciplino, ne glede na poudarke njenih posameznih poti. Te poti posamezniku omogočajo slediti tistim poudarkom, ki so najbližje njegovi osebnosti. Pravzaprav lahko rečemo, da so različne poti joge nastale zaradi razlik posameznih osebnostnih značilnosti oz. temperamentov. Vsaka joga ima svoje različice, kar je posledica tudi tega, da vsak učitelj joge svojo prakso, ali pot joge v tem primeru, uči na svoj način, ki je običajno najbližji ali enak njegovi samostojni praksi. A dejstvo je sledeče: končni cilj joge naj bi ostal isti.

Osebno mi je bil princip telesa, ki sem ga z veseljem uporabljal na take in drugačne načine le pripomoček, ki mi je dajal otipljiv dokaz bivanja. Vedno, ko sem bil zaradi telesne aktivnosti zadihan, ko se mi je kdaj na kakšnem kolesarjenju mogoče zdelo, da ne morem več, je bil občutek, da sem živ, še kako resničen. Neprimerno bolj kot takrat, ko je moj dan mineval ob stvareh, ki jih nisem pretirano cenil in me je v mislih že vleklo drugam. Zato sem iskal močne impulze, ki so mi potrjevali stik z živim, iskal sem vse oblike adrenalina, ki so me lahko premaknile iz občutka povprečne nezavednosti. Zato je logično, da sem se z jogo srečal preko telesnega aspekta. In čeprav je bila moja joga na začetku bolj v stilu: »Kaj zdaj? Aha, lahko bi naredil trikotnik! Kako že? A, takole se nagneš…Ok, zdaj sem v položaju. Koliko časa še? Hmmm, v knjigi je pisalo nekaj o dihanju. Bom štel vdihe! Ena, dva…«, je čas naredil svoje in med vsemi trikotniki, bojevniki, predkloni in zakloni je občutek sebe, medtem ko počnem nekaj, kar mi morda niti ne jemlje diha, počasi priplaval v prvi plan opazovanja.

Vsi odrazi joge, ki v svoji praksi uporabljajo telo, bi jih na grobo lahko uvrstili v prakso Hatha joge, ta pa med štirimi glavnimi smermi joge, kot jih opisujemo danes, tvori tudi prvih pet krakov Radža joge. To je skladna kombinacija vseh obstoječih poti joge, njen osrednji poudarek pa je meditacija. Osmim »krakom« Radža joge (pogosteje v slovenskem jeziku beremo o osmih »korakih«, vendar ta termin prehitro napačno razumemo v smislu doseganja določenih stopenj in napredovanja po korakih) bi lahko rekli tudi praksa Aštanga joge, kot jo je v Yoga Sutrah opredelil Patanjali. Še natančneje: gre za klasifikacijo osmih »stopenj«, skozi katere se poda posameznik na svoji poti do samorealizacije. Ta klasifikacija posamezniku služi kot zemljevid poti, obenem pa je tudi priročnik, ki ponuja navodila o tem, kaj vse je potrebno opraviti, da bi dosegel stanje joge.

Karma joga je pot nesebičnega delovanja. Drugi pomemben vidik karma joge je razumevanje svojih dejanj, kot posledico nekega vzroka. Da Karma joga ne predstavlja popolnoma ločene poti, dokazuje njena vsebina, saj skozi čistost telesa in uma preko nesebičnega delovanja išče stik z ultimativno resničnostjo. Ta ideja mi je, ko sem se seznanil z njo, bila blizu glede samega delovanja. Tisto nesebično pa…uhhh, pa saj se ti ja ne da neprestano delati zato, ker bi to koristilo drugim! Moj takratni okvir, skozi katerega sem vrednotil svet, je bil pač bolj sebičen. Še vedno znam biti pravi egoist. Ampak se tega pogosto zavedam že med samim dejanjem egoizma. In mogoče ga bo s časom vedno manj in manj. Vem da bo moja joga bolj iskrena, bolj resnična takrat, ko ga bo manj.

Jogo modrosti in intelektualnega raziskovanja, ki gre onstran običajnih umskih meja imenujemo Gjana joga (zapisano tudi kot Jnana). Skozi prakso Gnjana joge posameznik poskuša videti stvari, »takšne, kot so«, torej poskuša razločevati med resničnostjo in tem, kar »se kaže njegovim očem« v neki zunanji obliki. Osebno sem Gnjana jogo razumel kot kopičenje teorije, da bi se ščasoma moja praksa spremenila. A gre za več kot le prebiranje starih spisov. Gnjana joga je ponotranjenje teorije. Do tega pa pridemo s prakso.

Za ponotranjenje znanja je potrebna še ena kvaliteta, ki mi je, ko sem v svojem raziskovanju joge napredoval, predstavljala morda največji problem. To je predanost. Bhakti joga je joga spontanega delovanja, storjenega bolj ali manj neposredno za predajo osebnemu idealu. Praksa Bhakti joge med drugim vključuje petje, ponavljanje manter in molitev. Vsako dejanje je tu le z namenom daritve osebnemu idealu, brahmanu, bogu.

Odraščal sem v ateističnem okolju, Cerkev se mi je, s svojimi škandali, svetimi vojnami, ubijanjem v imenu križa od malega zdela izredno svetohlinska organizacija, zato je bilo za mene ključno razumevanje koncepta energije. Preko jezika znanosti, preko fizike in matematike sem spoznal tisto, kar nekateri odprtega srca sprejemajo kot del svoje resničnosti od malega. Sedaj lahko spoštujem religije, kajti razumem da je njihovo osnovno sporočilo samorealizacija posameznika. In nobena religija, nobena sveta knjiga ni slaba. Samo njihove interpretacije, institucije, ki stoje za njimi so tiste, ki to sporočilo prepogosto umažejo. Tako s prakso joge ateist najde učinkovito orodje za samo uresničitev svojih potencialov, vsak vernik, ne glede na veroizpoved, pa lahko s pomočjo joge močno okrepi svoj notranji dialog z bogom. Ker sem bil v času svojega srečanja z jogo obseden s telesom, z akcijo, z dinamiko, seveda nisem srečal vidikov joge, kot so predaja, nesebično delovanje v skupnosti, razumevanje. Moj odnos je skozi oči joge potreboval dolgo pot, da je bil pripravljen razumeti, da nihče od nas ni le dober. Vsi smo celota, ki vsebuje take in drugačne reakcije. Kdaj smo iskreni, drugič se lahko obnašamo kot navadne riti…Zato se je moja joga začela z osvajanjem stoje na glavi. Druge kvalitete joge so počasi sledile in sčasoma morda prerasle tisto, kar sem na svojem vrtičku gojil na začetku. In mogoče je novi vrt dobil celo lepšo podobo kot prej. V bistvu je delitev joge na štiri smeri tu le zato, da lahko zaslišimo tisti del sporočila, ki nam je trenutno bližje. Ko pustimo, da joga vstopi skozi naša vrata, ko ne izbiramo več, kaj bi od joge vzeli in česa ne, delitev na štiri poti izgine. Je le joga, kjer se vse poti združijo v eno.

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA). Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon, nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com
Članek je bil objavljen v reviji POLET. Ponatisi, prepisi in kopije prepovedani.

kako sva se spoznala?

Kupil sem kolo. Navdušenje, ki je raslo od trenutka odločitve do realizacije želje v otipljivo obliko, je bilo kot val, ki me je počasi preplavljal. Tako sem ga,  oblečen v kolesarsko opremo, prevzel v trgovini in poln adrenalina sem se odpravil na prvo turo. Veselje je bilo vrteti pedala! A žal ni trajalo dolgo. Prevozil sem manj kot pet kilometrov, ko se je voznik avtomobila, ki me je tik pred križiščem prehitel, odločil, da bo zavil desno. Na mojo veliko smolo pa je pozabil, da se v križišče peljem tudi jaz. In tako se je moja adrenalinska vročica navdušenja sprostila ob stiku s pločevino in kosom zadnje luči avtomobila, zapičenim v moje prsi. Jeza ob razbitem biciklu je bila večja od bolečine, to sem začutil šele tedaj, ko je popustil šok.

Zdaj se zavedam relativnosti našega vrednotenja dogodkov. V trenutku, ko se je zgodila nesreča, je bilo v meni cel kup jeze, žalosti, bolečine. Ko sem nekaj mesecev kasneje moral na operacijo ramena, kajti v nezgodi se mi je kos hrustanca v ramenskem sklepu odkrušil in je natrgal ramensko manšeto, je obdobje rehabilitacije prineslo v moje življenje veščino, katere veličino sem spoznal šele mnogo kasneje. In še jo spoznavam. Danes sem vesel, da se mi je ta nezgoda pripetila. Brez nje bi bilo moje življenje drugačno.

Ko sem po operaciji obiskoval različne fizioterapije, sem spoznal tudi nekoga, ki mi je nekaj razlagal o jogi, in mi pokazal nekaj položajev. Vse skupaj se mi je zdelo simpatično privlačno z mističnim pridihom Orienta. Tako so jogijski položaji, asane postale del mojega procesa rehabilitacije, kasneje pa del mojega treninga v fitnesu ali pripomoček, ki me je po daljšem sedenju na kolesu malenkost sprostil in raztegnil še kako napihnjene mišice. Ker v tistem času ni bilo ne duha ne sluha o internetu, sem postopoma začel prebirati knjige o jogi. Seveda so mi bile na začetku privlačne predvsem »slikanice« o jogi, knjige, ki imajo maksimalno slikic in opisov položajev, pa malo manj teksta. Moj um je takrat deloval po principu »Zakaj izgubljati čas?« in zdelo se mi je, da seveda s tem, ko raziskujem in izvajam položaje, udarim naravnost v črno. Tako je moja joga prvih nekaj let prakticiranja bila svojevrsten streching. Le da se tega takrat seveda nisem zavedal. Bil sem prepričan, da prakticiram jogo. Nekaj malega o filozofiji joge sem sicer prebral, a glede na to, da sem informacije črpal predvsem iz slikanic o jogi, kaj globljega od tega, da je joga združitev uma in telesa, pa nekega blebetanja o čakrah, ki so se mi zdele sicer zanimiv, a mojemu umu takrat nedojemljiv koncept, pa ne. Ali pa sem morda celo prebral, a so moji možgani to preprosto označili kot nevredno nadaljnje obravnave. Moje zanimanje za prakso joge je raslo in udeležil sem se nekaj delavnic, kjer se je moj napihnjeni ego primerjal z ostalimi v tem, koliko je prožnosti v telesu. Kako zahtevno asano lahko naredim? O poglej, ta pa dalj časa stoji na glavi kot jaz, ta je pa res hud!

In tako bi se verjetno godilo še danes, če mi nekega dne slučajno ne bi prišla v roke knjiga The Science of Yoga. Prebral sem jo v enem mahu. Večkrat. Knjiga ni imela niti ene fotografije. In kar nekajkrat sto strani je štela…Ko sem jo bral, se mi je zdelo, da se različni kamenčki mozaika mojega življenja postavljajo na svoje mesto. Dobil sem odgovore, na večino vprašanj, ki so mi rojila po glavi. S tem ne mislim le vprašanj, ki pokrivajo tisto neopisljivo stran življenja. V mislih imam čisto konkretna vprašanja, ki se porajajo sleherniku, razumevanje svojih odnos z ljudmi, ki me obkrožajo, ocenjevanje njihovih odzivov na moja dejanja in podobno.

Seveda ne želim reči, da sem ob tej knjigi doživel razsvetljenje! Stik s to knjigo mi je bil kot vstop na novo platformo obstoja. Na začetku, se je spremenila moja praksa. Sprememba se niti približno ni zgodila preko noči. Bral sem o osem stopenjski jogi, bral sem o vrlinah. Bral sem o nenasilju, resnicoljubju in o tem, da je asana udoben in stabilen položaj. Bral sem o predanosti svojemu idealu, o čistosti in samo nadzoru. Bral sem…Ni in ni bilo konca. Več teorije, ki sem jo osvajal preko jezika besed, logičnega argumentiranja neopisljivega, mi je dalo širše polje eksperimentiranja v lastni praksi. In seveda sem tudi kdaj pa kdaj zavil v slepo ulico, napačno izvajal različne tehnike, položaje, napačno interpretiral vsebino besed, ki sem jih bral v knjigah, ki niso bile le slikanice o jogi. A vse to je bil še kako uporaben del učenja, kajti učenje iz napak ima to vrednost, da res razumeš, da se določene stvari pač tako ne počne…

Število delavnic joge, ki sem jih obiskal, se je namnožilo, opravil sem tudi izobraževanje za učitelja joge, a vedno bolj mislim, da je vsa teorija o jogi popolnoma brez vrednosti, če je ne preliješ v prakso. In ko sedaj rečem praksa, v mojih misli ni izvajanje telesnih položajev. Čeprav so ti lahko del prakse, nikakor niso nujno potrebni za to, da bi nekdo prakticiral jogo. Bistvo joge, ki ga lahko pokažemo ljudem okrog nas, je v delovanju. V osredotočenosti v trenutno početje. Osebno poznam ljudi, ki so o jogi morda kdaj spregovorili, morda kaj slišali, a se konkretno za njo niso zanimali. A vendarle je v njih več joge kot v meni, ki se trudim jogo prakticirati skoraj dve desetletji. Joga je stanje in je proces. Joga je stanje popolne predanosti v svojem delovanju, joga je proces, ki nas postopoma usmerja k temu, da bi bila naša pozornost lahko dalj časa osredotočena le na en predmet opazovanja ali početja. Ko se občutek tega, kar imenujem jaz, sreča s popolno osredotočenostjo, se lahko s predajo približamo trenutku, ko na nek način postanemo svoje početje. Enostavno izgine potreba po osredotočanju, ves napor, vložen v koncentracijo se postopoma umakne doživljanju. Joga je preseganje omejitev lastnega uma, je način, ki lahko posamezniku odstre vpogled v to, kar dnevno doživlja. Vrednotenja dogodkov, lestvica ocenjevanja različnih stvari ali oseb začne postopoma razpadati. Joga je gibalo evolucije posameznika na poti k čistemu človeku, z osnovno predpostavko, da je nezadovoljstvo posledica identifikacije z lastnim telesom ali mislijo.

Newageovska gibanja so tudi iz sporočila joge povzela različne ideje moderne spiritualnosti in tako se je morda sporočilo joge v svoji močno okrnjeni verziji približalo širšemu krogu ljudi. Zdi se mi, da je osnovna razlika v tem, da ti joga dejansko ponuja različna orodja na poti do bolj doživete realnosti, ostale »v sedmih korakih do…« tehnike pa navržejo ogromno balasta. Je pa res, da smo ljudje močno različni in vžigalna vrvica dobrega počutja nekaterih se mogoče prižge z največjo puhlico povprečne zgoraj omenjene knjige. Zato novodobna spiritualnost ni slaba, najde pač svoj krog ljudi. In če jih s svojim sporočilom malenkost premakne iz tečaja, je moč reči, da je to pozitiven korak v razvoju posameznika, kajti vztrajanje na mestu je edino nazadovanje, ki ga ljudje lahko doživimo.

Osebno sem vesel, ko vidim, da se spreminjam. Nekaj sprememb je posledica časa, nekatere spremembe pa so posledica moje prakse. Zdaj mi je mnogo bolj jasno, da so vse neprijetnosti, ki jih eventualno doživljam le zrcalo mene samega, kajti izkušnja, ko se dejansko tvoje okoliščine spremenijo, ko se spremeniš sam, je najboljši učitelj. Spremembe ki nastanejo spontano, so resnične spremembe. Verjamem, da je moč preko noči zamenjati cel kup svojih navad in zaživeti drugače. A na ta način ne bom prerasel svoje odvisnosti, svoje nagnjenosti k določenemu dejanju, misli. Rekel bi, da je sprememba končana šele takrat, ko se ti v možganih ne pojavi več želja po določenem predmetu ali dejanju, čeprav si v tistem trenutku v priložnosti, da ta predmet uporabiš ali dejanje izvršiš. Zanimivo se mi zdi, ker še vedno počnem stvari, za katere sem prepričan, da niso v redu. Še vedno me kakšen dogodek vrže iz tira. Še vedno sem kdaj jezen, slabe volje in še vedno bi kdaj najraje koga nekam poslal. Razlika med danes in menoj pred 18 leti je le v tem, da se zdaj zavedam, kako se stanje v meni spreminja. Razumem, kaj je bilo v resnici tisto, kar me je pripeljalo do občutka, ki nikakor ni jogijsko. In krivec nikoli ni nekdo drug. Vedno sem sam tisti, ki izberem, kakšen odnos imam do dogodka ali osebe. Le sam definiram svoj svet.

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com
Članek je bil objavljen v reviji POLET. Ponatisi, prepisi in kopije prepovedani.

 

 

Kaj ni joga, intervju

Kaj ni joga?

 

SENSA:

Če torej to, kar smo lahko videli na predstavitvi z naslovom »Kaj ni joga?« ni joga…Kaj potem joga je?

ROBERT:

Joga je metoda, disciplina, ki s pomočjo različnih orodij kot so telo, dih in predvsem naša pozornost sledi ideji umiritve nepotrebnih miselnih vrtincev. Sliši se morda abstraktno, vendar je potrebno razumeti, da ne gre za obliko telesne vadbe. Gre za razumevanje vseh komponent, ki jim rečem Jaz. Razum je pač tista komponenta, ki največkrat preglasi ostale in hitro pridemo do tega, da se identificiramo s svojo mislijo, predsodkom ali željo. Pogosto se identificiramo z občutki ali izgledom svojega telesa. A dejstvo je, da verjetno nisem svoja noga, roka, glava…in verjetno nisem svoja misel. Vsi se od rojstva naprej vzpenjamo po lestvici lastne evolucije in to kar smo mislili da smo, se je s časom spreminjalo. Le pomislite…spomnite se, v kaj ste verjeli, ko ste bili stari, recimo petnajst let manj kot danes?

Vsem se zdi normalno, da z leti dozorimo. In to je edina logična pot, oziroma naj bi bila. Jogo lahko torej razumemo kot način, ki naš lasten razvoj predvsem na podlagi samo- opazovanja in poglobljenega zavedanja pospeši. V šali bi morda rekli, da smo prej plezali po evolucijski lestvi, ob pravilni praksi joge pa se sedaj v smeri evolucije premikamo z dvigalom.

SENSA:

Aha. Torej s prakso joge ne bomo postali bolj gibčni? Vse slike jogijev v različnih telesnih položajev namreč močno krepijo mišljenje, da je joga neka oblika telovadbe. Kot nasprotje pa vsi pod jogo kaj hitro razumemo tudi sliko sedečega asketa, ki išče Resnico. Je torej joga nekje vmes, je bolj telovadba ali je bolj meditacijska praksa?

ROBERT:

Hmmm…Poglejmo. Če se boste zaposlili kot zidar, bo vaša osnovna naloga opravila na gradbišču. Ukvarjali se boste s prenašanjem zidakov, mešanjem malte in podobnimi zadevami. Posledica vašega dela pa bo to, da boste verjetno s časom opravljanja svojega dela postali močnejši, kot če bi v enakih okoliščinah, ob enaki prehrani in življenjskemu stilu opravljali poklic računovodje in bi večina vašega dneva minila sede v stolu pred računalnikom.

Veste kaj želim povedati? Za prakso joge ni potrebno izvajati telesnih položajev, ki jim rečemo asane. Lahko pa jih izvajamo.

Za prakso joge ni potrebno izvajati različnih dihalnih tehnik. Lahko pa jih izvajamo.

In tako bi lahko našteval še in še. Nekateri se s prakso joge srečajo v popolni predanosti svojemu idealu, spet drugi najdejo svojo prakso joge v nesebični pomoči drugim, nekateri prakso joge izvajajo izključno sede, v meditativnem položaju, spet drugi si joge ne morejo predstavljati brez potovanja skozi asane. Ne gre za to, kateri način je boljši od drugega. Obstaja le tisti način, ki je pravi za mene in tisti, ki za mene ni pravi.

In naj še odgovorim na prvo vprašanje. Ali boste s prakso joge postali bolj gibčni? Če bo vaša praksa joge uporabljala telo kot inštrument raziskovanja, se bo verjetno telo prilagodilo novim okoliščinam. Velja enako kot na kateremkoli področju. Praksa, praksa, praksa,…in rezultat bo viden. Če bo torej vaša joga iskala telesne ekstremitete, jih boste verjetno našli. Ampak to potem ni joga temveč trening. Če bo vaša joga iskala sozvočje z vašim telesom pa morda ne boste pridobili toliko gibljivosti, se boste pa morda naučili slišati. To pa je mnogo bližje temu, kar joga je.

SENSA:

Veliko se ukvarjate z individualnimi pripravami posameznikov, redno sodelujete tudi v pripravah tekačev. Kje se joga in tek srečata? Zakaj bi nekdo, ki ga zanima le to, ali bo pretekel maraton ali morda izboljšal svoj rezultat, potreboval prakso joge?

ROBERT:

Vsi lahko s prakso joge pridobimo. Prvi rezultati se ponavadi pokažejo v bolj sproščenem telesu. Naslednje kar opazimo, je bolj sproščen odnos do okolice. In ko rečem sproščen ne mislim brezbrižen. Ne gre za to, da zapademo v neko megleno stanje, kjer resničnost beži mimo nas. S prakso joge bi morali postati bolj živi, morali bi se bolj intenzivno zavedati okolice in predvsem opažati, kakšen odnos razvijamo do vsega, kar je okrog nas. Tu je pravzaprav začetek naše joge…

In če potegnem vzporednico s tekom. Če je torej stopnja mojega zavedanja višja, bolje zaznam spremembe v telesu, dihu in predvsem hitreje opazim, v kakšnem mentalnem stanju sem pred tekom, med treningom, pred tekmo, na tekmi. Izkaže se, da je predvsem naša sposobnost, da v cilj ne teče le naše telo, temveč skupaj z njim tečejo še naše misli, pričakovanja, strahovi, želje…Če boste dvomili v svoje sposobnosti se boste odrezali slabše, kot če si boste zaupali. In tu je točka, kjer se joga in tek prelijeta v eno raven opazovanja. Ko se tekač nauči slediti trenutku teka in ne skače v svoja pričakovanja ali strahove, ko se tekač nauči osredotočiti in vso svojo pozornost usmerja tja, kamor v resnici gre, ko tekač zaupa telesu, da ga bo to prineslo na cilj in mu misli ne bežijo naokrog, takrat se sreča z svojim trenutnim maksimalnim rezultatom. Gre preprosto zato, da vse komponente tekača dejansko tečejo v cilj in ne skačejo naokrog.

S prakso joge naj bi tekači pridobili zmožnost povečane osredotočenosti na trenutno delovanje. Boljši rezultat pa je le posledica. Ne gre torej zato, da bi različni telesni položaji, ali nadzor diha do te mere spremenili vaše telo, da bi maraton pretekli hitreje (morda tudi s časom a nikakor ne na kratek rok!).. Lahko pa se s pomočjo telesa, diha in še česa naučite slišati komponente sebe. Lahko se naučite osredotočiti, kar preprosto povedano pomeni, da maksimum sebe usmerite le v eno točko…Tu se prične joga.

SENSA:

Še enkrat bi se vrnili na vašo atraktivno demonstracijo. Ljudem ste torej želeli sporočiti predvsem to, da spretnost vašega telesa nima nič opraviti z jogo, ne glede da ste učitelj joge?Ali se v vaši demonstraciji leži še kakšno drugo sporočilo?

ROBERT:

Prakso joge razumem kot intimno doživetje, ki s prostorom okrog nima prav veliko skupnih točk. Kar ne pomeni, da se odmikam od sveta, ki je zunaj, temveč gre za intimno doživljanje na podoben način kot ljubezen do partnerja, otroka, prijateljev. Je nekaj , kar doživljam le jaz (saj je občutek moj…J). Zato ne potrebujem stoje na glavi. Čeprav jo rad prakticiram. Ampak je ne potrebujem.

Skozi moje oči je bilo doživljanje v trenutku, ko sem se med ljudmi usedel na svojo blazino, seveda polno zunanjih vtisov, spraševal sem se, zakaj potrebujem to nastopaško burlesko, medtem ko bi lahko počel kaj drugega in podobno. Ko sem le malenkost umiril svoj dih in so se moja čutila manj ukvarjala z okolico, sem se v notranjosti osvobodil še prej intenzivnih občutkov in misli. Seveda v glavi nisem imel nek v naprej dodelane koreografije, nekje v ozadju sem vedel le to, da če želim ljudem povedati, da pri jogi ne gre za tekmovanje in stoj na glavi, je morda smiselno, da jim pokažem prav to. Medtem ko sem potoval skozi položaje, se je v nekaterih trenutkih celo pojavil tisti občutek, ki me ponavadi spremlja med osebno prakso (občutek o katerem govorim, se lahko pojavi tudi v mirovanju. Ne gre torej za to, da občutek joge najdeš v gibanju in položajih. Joga je odnos. Do sebe in okolice. Do dejanj in predmetov…). Pa sem potem spet podlegel čutilom in se ukvarjal s tem, kaj naj še pokažem ljudem. In tako nekako do konca demonstracije. Ko se je zaključila, sem bil zadovoljen. Ne zato, ker bi izgledalo dobro ali slabo. Bil sem poln zadovoljstva, ker sem tisto, kar sem se namenil narediti, opravil najboljše, kot sem v danem trenutku lahko. Ta trenutek je bil moja joga. Vse tisto prej pa je bila predstava. Oči opazovalcev so ujele le mojo predstavo. Občutka zadovoljstva oči opazovalcev niso mogle registrirati. Občutek je bil v meni…

Pred nami je Ljubljanski maraton. Za nekatere bo to trenutek sreče radosti, spet drugi bodo domov prinesli razočaranje, jezo, obup,…Tisti, ki se ukvarjate le s tem, da morate prekositi svoj najboljši dosežek, ste bližje potencialnim občutkom sreče ali obupa, ko bo ura na cilj povedala svoje. Vsi, ki tek razumete kot uporabo telesa na način, ki v vas sprosti določene mentalne in telesne napetosti, pa imate priložnost, da v sebi odprete ventil tistemu občutku zadovoljstva, o katerem sem govoril, da me je prelil, ko je bila moja demonstracija joge končana. IN če ga srečate. SE BOSTE IMELI ČUDOVITO. In zdi se mi, da le to šteje.

 

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com

 

 

kvaliteta

V minulih dneh sem bil prica zanimivemu pomenku. Navdusen tekac je prepriceval navdusenega ne- tekaca, da je "laufanje zakon!". Prepriceval ga je na tisoc in en nacin, a volja ne- tekaca ni popustila pritisku. Na vsak argument tekaca je ne- tekac nasel vsaj enega nasprotnega.

Lahko bi rekli, da se podoben dialog neprestano odvija v nasi notranjosti. Nekaj nas vzpodbuja k gibanju, nasprotni pol nase identifikacije s svetom pa k mirovanju.
Kako prepricati vse tisto,kar smo,da bo sledilo namenu,ki smo ga v sebi zacrtali? Oziroma postavimo vprasanje drugace. Zakaj razvijemo do treninga,tekme in ostalih dogodkov stalisce, ki je naslonjeno na sistem vrednotenja rezultatov in presoje vrednosti dosezkov posameznika?

Joga opisuje pojavni svet in s tem tudi nas kot razmerje treh kvalitet,ki jh imenujemo Gune. Tamas je Guna, ki opisuje inercijo, malovoljo,temacnost, vlaznost...Seveda se ne gre prevec prilepit na moje besede,namen je le postaviti sirso sliko,v kateri ne dvomim,da bo vecina lahko uzrla svoje odseve.
Rayas je Guna, ki je poudarjena strast, zelja po gibanju ali delovanju. Satva pa je tista kvaliteta (guna),ki jo razumemo kot umirjeno,harmonicno.
Da ne bi vse skupaj ostalo le kup nesmiselnega besedicenja, poglej kaj za vraga imajo Gune za opravit z nasim tekom?!

Vse kar dozivljamo, se hkrati ustvarja in odseva v sprejemniku/oddajniku nasega razuma. Filter,skozi katerega opazujemo svet ga obarva podobno,kot soncna ocala "spremenijo" barve sveta,ki nas obkroza. Nas odnos do teka,hrane,ljubezni ali na koncu koncev politike je edini mozen odziv,ki je pogojen z razmerjem gun. To razmerje je tisto,kar okolica prepozna kot specificne kvalitete vas in skozi ta isti filter sprejemate informacije iz zunanjega sveta in jih ovrednotite.
Ne glede na to,ali ste impulzivne narave in ne najdete miru v dnevu vse do takrat, ko je vas danasnji trening opravljen (mocneje izrazena kvaliteta Rayas), ali sodite med tiste, ki sicer bi tekli, a voljo za to le stezka najdete (mocneje izrazena kvaliteta Tamas), ali pa ste eden od tistih, ki obveznosti in kratkocasne dejavnosti prepletate brez vecjega truda (mocneje izrazena kvaliteta Satva), za vse velja le to, da boste svoj rezultat oplemenitili takrat, ko bodo v cilj pritekli vase telo, zelje, razum, pricakovanja, strahovi...HKRATI. Ce torej iscemo napredovanje, ko smo telesu in razumu ze namenili dovolj kvalitetnega treninga, hrane in casa za regeneracijo, je smiselno poskusii razumeti tudi vse osebnostne kvalitete, ki v veliki meri vplivajo ne le na rezultat, temvec predvsem na nase vrednotenje dosezenega rezultata.

Skozi opazovanje praktikantov joge in spremljanju njihovega napredka sem prisel do preprostega zakljucka. Vecja mera kvalitete Rayas praktikanta velikokrat oddaljuje od njegovega cilja, saj se zaradi svojega vrednostnega sistema ni pripravljen sprijazniti in pogledati rezultat kot posledico njegovega najboljsega delovanja. In zal je ravno ta nezmoznost tista, ki velikokrat s seboj nosi breme neizpolnjenih pricakovanj.
Osebe z mocneje izrazeno kvaliteto Tamas pogosto ne opravijo svojega pocetja po najboljsih moceh. Tako med treningom kot na sami tekmi (in med vsakdanjimi opravili) ne potrebujejo velikega izgovora in hitro odstopijo od svojega pocetja. Relativno hitro se zadovoljijo s trenutnim rezultatom in ne cutijo najmanjse zelje po tem, da bi razultat kakorkoli izboljsali.
Ljudje, v katerih prevladuje kvaliteta Satva,so organizirani in k treningu pristopajo z zdravo mero samoopazovanja. Sledijo svojemu programu a brez problemov od niega odstopijo,ko zaznajo potrebo po tem. Naredijo vse,da bi bil njihov rezultat kar najboljsi in hkrati niso obremenjeni z njim.

V dnevih, ko se maraton nevzdrzno priblizuje, ni smiselno pricakovati, da boste s treningom lahko pridobili kaj veliko končnem rezultatu. Ta bo predvsem logična posledica vasih treningov, psihicne stabilnosti, volje in osredotocenosti. Mogoce pa boste s poskusom avtorefleksije odkrili kaj o sebi.
Maraton je trenutek, pravzaprav zaporedje trenutkov, ki vam bo povedal, kaksen je nivo vase telesne pripravljenosti. Izvedeli boste, s kaksno koncno brzino boste premagali zadano razdaljo. In ce si dopustite, je ta isti maraton cudovita priloznost, da opazujete tistega, ki tece in odkrijete,kaksni so obcutki ko ugotovite, da ne tecete z ritmom,ki bi vas najboljsi rezultat na izbrano razdaljo izboljsal. Vas to spravi v nejevoljo, al imate s samim tekom toliko dela,da nimate casa spremljat svojega ritma,ali stremite le k temu,da bi vas tek glede na dane okoliscine bil optimalen? Z samoopazovanjem boste hitro ugotovili,kaksna kvaliteta prevladuje v vas.

Ne gre za tri tipe osebnosti. Vsi gledamo na svet skozi ocala in Gune so filter. Osebnostno se med seboj razlikujemo glede na razmerje, ki ga imamo s trem kvalitetami. Razmerje je spremenljivo in nobeden od nas ni vedno enak. Ko se vam zdi,da ste polni moci, elana je kvaliteta rayas v odnosu do preostalih mocneje izrazena. In tako bi lahko nastevali v nedogled.

Smisel danasnjega clanka ni v tem, da bi vam dal orodje, s pomocjo katerega se boste lazje in hitreje zapodili ciljni crti nasproti.
Smisel je v vprasanju,za katerega upam,da si ga boste zastavili. Smisel je v tem,da se zazrete v svoj nacin treninga,teka in vsega,kar pocnete.

Kako pocnete tisto, kar pocnete, pa vam v veliki meri pove,kdo ste.

 

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com

 

 

 

kakšen avto vozite?

Nekateri ljudje se vozijo v res hitrih avtomobilih. Število konjev, ki se skriva pod pokrovom agregata, v veliki meri močno presega sposobnosti, ki so jih sposobni vozniki uporabiti v realnosti. Kakšen bi bil vaš rezultat, če bi se usedli v tekmovalni bolid formule 1 in odpeljali en krog po dirkališču? Če niste naraven talent, če ni v vas tiste esence dirkača, bi bil najverjetneje vaš rezultat krepko pod časom, ki bi ga z istim vozilom prepeljal profesionalen dirkač. Pa tudi če ste naraven talent, vaš čas  ne bi dosegel tega, kar iz enakega dirkalnega stroja iztisnejo tisti, ki v njem presedijo ure in ure in preskušajo odzive nabrite mašine, v kateri sedijo.

In kaj ima klepetanje o dirkalnikih skupnega s tekom?

Prvič. Trdimo lahko, da bo isti dirkač dosegel boljši rezultat v bolje pripravljenem in sposobnem vozilu. Tu lahko potegnemo čudovito vzporednico z našim treningom. Neizpodbitno dejstvo je, da bomo dosegli boljši rezultat, ko bo naše telo bolj pripravljeno. Vsaka ura, vsaka minuta, ki smo jo namenili telesni pripravi, je košček rezultata, ki smo ga namerili na cilju.

Drugič. Trdimo lahko, da bodo različni vozniki dosegli različen rezultat z enakim vozilom. Tudi ta trditev ponuja vzporednico z rezultati našega treninga. V telesu, ki ga imate ta trenutek na voljo in je v njem izkušnja vseh vaših dosedanjih treningov, bo rezultat v veliki meri pogojen z nivojem vaše mentalne pripravljenosti.

Tretjič. Trdimo lahko, da posamezen voznik napreduje, če ima na voljo več časa, da spozna odzive dirkalnika, s katerim tekmuje. Kot na dlani se nam ponuja še ena vzporednica s tekom. Rezultat je odvisen od kvalitete treningov telesa, kvalitete treninga osredotočenosti (ko smo osredotočeni, ne izgubljamo po nepotrebnem svojega potenciala, vse tisto kar smo, je usmerjeno v en cilj) in pa predvsem povezave telesa in tistih bolj subtilnih elementov, ki jih pogosto razumemo kot JAZ.

Zato se v tem prispevku ne bomo neposredno ukvarjali z različnimi telesnimi gibi, ne bomo se neposredno ukvarjali s sposobnostjo koncentracije in ohranjanjem pozornosti na trenutnem početju. Vprašali se bomo, kakšno vlogo ima komponenta zraka pri našem rezultatu in pogledali, kako lahko na preprost način telesu ponudite referenčno točko, s pomočjo katere bo med kakršnimkoli početjem nekje izza razumskih procesov, nekje na občutkovnem nivoju razumel, kako sveže vstopa, in postano izstopa iz telesa med dihom.

Nesmiselno bi bilo, da bi poskušali v tako kratkem času, kot nas loči do Ljubljanskega maratona, razviti nek drugačen obrazec dihanja med tekom, kot ga poznamo. Učinek bi bil verjetno celo nasproten od željenega. Lahko rečemo, da je med treningi telo razvilo neko lastno obliko diha, ki mu v tem trenutku deluje optimalno glede na intenzivnost teka, močjo mišic in sposobnostjo srčno žilnega sistema, da svež kisik dostavi tja, kjer je to potrebno. Poskusili bomo opazovati dih, medtem ko bomo mirovali. Namen naj bi bil v tem, da bi dejansko poiskali polno zmogljivost svojega diha. In rezultati so seveda odvisni od prakse, prakse, prakse. Zato predlagam, da sledeč način diha vključite v svoj trening. Čas, ki si ga boste zato vzeli je čas, ko boste legli k počitku.

Ideja je v tem, da telesu omogočimo vedeti, koliko kapacitete se skriva v njegovih pljučih. Ker je vsaka ponovitev našega početja le priložnost, da se določena izkušnja usidra v nas kot znanje, ki ga telo ali razum kasneje uporabljata kot samoumevno, instinktivno, bo telo, ki bo razumelo svoj dihalni aparat, v istih okoliščinah morda ubralo drugačen vzorec dihanja. Morda boste našli nekaj rezerve, ko bo težko, mogoče boste iz sebe lahko potegnili več, kot ste pričakovali.

Uležete se na hrbet, naredite nekaj globokih izdihov in sprostite telo. Po nekaj minutah opazovanja predaje mišičja teži naredite res dolg, globok izdih. Vdih razdelite na tri enote.

Prvi del vdiha vodite v telo toliko časa, dokler se vaš trebuh dviguje oziroma zaznavate občutek, da se polnite v trebuh in ledveni del. Naredite kratek premor, največ 1 sekundo, nato nadaljujte z vdihom v levi in desni del reber. Opazujte, kako se širi rebrni koš in vdihujte do tiste mere, da dobite občutek, da vdih v stranski del reber ni več mogoč. Spet naredite kratek premor, največ 1 sekundo, nato nadaljujte s tretjim vdihom. Pustite, da zrak privzdigne prsnico, in pustite, da zrak vstopi vse do grla. Spet naredite kratek premor, sledi dolg, počasen izdih.

Vdih v trebuh.

Premor.

Vdih v rebra.

Premor.

Vdih v zgornji del pljuč.

Premor.

Dolg počasen izdih.

 

Za lažjo predstavo predlagam ogled video zapisa.

 

 

S trojnim vdihom in enojnim izdihom ne boste tekli bolje, hitreje. Z redno prakso pa boste pridobili košček vedenja, ki bo verjetno spremenil vaš način teka. In mogoče se bomo s tekom naučili spremeniti svoj odnos. Odnos do sebe. In odnos do drugih.

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon,  nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

www.jogado.com